7.3.4.3 Odpisi vrednosti (točka III. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 144)

Odpisi vrednosti so:

• amortizacija – konti skupine 43 (AOP 145),
• prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi – kotno 720 (AOP 146),
• prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami – konto 721 (AOP 147),
• prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenje zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami – konto 722 (AOP 147)
• prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami – kotno 723 (AOP 147),
• drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami – konto 724 (AOP 147)

in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh odpisov.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

Doba koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva ter naložbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu nabavne vrednosti je odvisna od:

a) pričakovanega fizičnega izrabljanja;
b) pričakovanega tehničnega staranja;
c) pričakovanega gospodarskega staranja ter
č) pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabiti metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih enot.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in neopredmetenimi sredstvi ter obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z revalorizacijskimi rezervami iz njihovega predhodnega prevrednotenja na višjo vrednost. Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki se izkazuje tudi razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev, nekratkoročnih sredstev za prodajo, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin.

V obravnavanem obračunskem obdobju opravljen odpis dvomljivih in spornih terjatev je prevrednotovalni odhodek. Zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednost ugotovljenega primanjkljaja ob popisu je popravek ustreznih stroškov oziroma rednih odhodkov.

Pravila pri vrednotenju stroškov amortizacije:

• Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.
• Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej.
• Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bila pri njihovi prejšnji okrepitvi povečana revalorizacijska rezerva. V takem primeru je potrebno najprej počrpati revalorizacijsko rezervo, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.
• Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.
• Za lastne potrebe se samostojno določijo a) metoda amortiziranja sredstev; b) letne amortizacijske stopnje ter c) razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja.
• Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizljivega sredstva, bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.
• Ob sestavljanju končnih obračunov amortizacije za vsako poslovno leto je treba pri pomembnejših postavkah preverjati dobo koristnosti sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen.
• Začetek in prenehanje amortiziranja obravnavata SRS 1, 2 in 6.
• Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, ki se popravljajo za spremembe v stanju sredstev med letom. Dokončni obračun amortizacije se izdela na koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med letom.
• Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati bodisi med trajanjem finančnega najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
• Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev.
• Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, celo če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Če so v nabavno vrednost sredstev všteti stroški razgradnje, odstranitve ali obnove prostora, na katerem se ta nahajajo, se njihov stroškovni del amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz teh stroškov.
• Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena.
• Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni.
• Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje.
• Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso tudi podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida.