- 1 UVOD
-
2 PRAVNA PODLAGA ZA RAČUNOVODENJE IN SESTAVITEV LETNEGA POROČILA GOSPODARSKIH DRUŽB
2.1 Pravna podlaga za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil - 2.2 Pravna podlaga za javno objavo podatkov in za državno statistiko
- 3.1 Pravila računovodenja
- 3.2 Splošna pravila o letnem poročilu
- 3.3 Konsolidirano letno poročilo
- 3.4 Revidiranje
-
3.5 Javna objava podatkov in pošiljanje podatkov iz letnih poročil
3.5.1 Javna objava podatkov - 3.5.2 Pošiljanje podatkov iz letnih poročil za namene statistike in druge namene
- 4 SPLOŠNA PRAVILA O LETNEM POROČILU
- 4.1 Letno poročilo družb, ki se revidirajo (ter srednjih in velikih podjetnikov)
- 4.2 Letno poročilo majhnih kapitalskih družb in malih podjetnikov
- 4.3 Vrednotenje postavk v računovodskih izkazih
-
4.4 Priloga k izkazom
4.4.1 Priloge k izkazom za vse družbe, razen mikro družbe - 4.4.2 Posebnosti za mikro družbe – 70.a. člen ZGD-1
-
4.5 Poslovno poročilo in ostala poročila
4.5.1 Poslovno poročilo - 4.5.2 Posebne določbe za subjekte javnega interesa – 70.c člen
- 5 NAVODILO o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov
- Letno poročilo in drugi podatki družb, ki niso zavezane k reviziji letnih poročil ali k preiskavi letnih računovodskih izkazov
- Letno poročilo in drugi podatki družb, ki so zavezane k reviziji letnih poročil ali k preiskavi letnih računovodskih izkazov
- Konsolidirano letno poročilo družb
- Ostala poročila družb
- Letna poročila podjetnikov
- Priloge k metodološkemu Navodilu o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov družb in samostojnih podjetnikov
- Način predložitve letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov
-
6. SRS 2016
6.1 Računovodski standardi in izkazovanje ekonomskih kategorij - 7 SRS 2016 IN PODATKI V BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2019
- 7.1 Bilanca stanja – PRILOGA 1
- 7.2 Izkaz poslovnega izida – PRILOGA 2
- 7.3 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
- 7.3.1 PRIHODKI
- 7.3.1.1 Čisti prihodki od prodaje (črka A v izkazu poslovnega izida – AOP 110)
- 7.3.1.2 Povečanje/Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (črka B / C v izkazu poslovnega izida – AOP 121 ali AOP 122)
- 7.3.1.3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (črka Č v izkazu poslovnega izida – AOP 123)
- 7.3.1.4 Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki (črka D v izkazu poslovnega izida – AOP 124)
- 7.3.1.5 Drugi poslovni prihodki (črka E v izkazu poslovnega izida – AOP 125)
- 7.3.2 FINANČNI PRIHODKI (črka J v izkazu poslovnega izida – AOP 153)
- 7.3.2.1 Finančni prihodki iz deležev (točka I. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 155)
- 7.3.2.2 Finančni prihodki iz danih posojil (točka II. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 160)
- 7.3.2.3 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (točka III. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 163)
- 7.3.3 DRUGI PRIHODKI (črka L v izkazu poslovnega izida – AOP 178)
- 7.3.4 POSLOVNI ODHODKI
- 7.3.4.1 Stroški blaga, materiala in storitev (točka I. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 128)
- 7.3.4.2 Stroški dela (točka II. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 139)
- 7.3.4.3 Odpisi vrednosti (točka III. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 144)
- 7.3.4.4 Drugi poslovni odhodki (točka IV. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 148)
- 7.3.5 FINANČNI ODHODKI
- 7.3.5.1 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (točka I. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 168)
- 7.3.5.2 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (točka II. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 169)
- 7.3.5.3 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (točka III. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 174)
- 7.3.6 DRUGI ODHODKI (točka M v izkazu poslovnega izida – AOP 181)
- 8 SKLEP
- 9 PRIMER: Letno poročilo AJPES 2019
7.3.1.1 Čisti prihodki od prodaje (črka A v izkazu poslovnega izida – AOP 110)
Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo dobave pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih bo organizacija upravičena v zameno za to blago in storitve.
Razčlenjujejo se na:
- prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter
- prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala.
Prodajne vrednosti prodanega blaga in storitev zamenjujejo transakcijske cene, to so zneski pričakovanih nadomestil za dobavo oziroma opravitev storitev, ki pa niso nujno enake prodajnim cenam.
Iz sklenjenih pogodb s kupci izhajajo izvršitvene obveze. Izvršitvena obveza pomeni obljubo organizacije, da bo na kupca prenesla blago oz. storitev ali niz ločenega blaga oziroma storitev.
Ob sklenitvi pogodbe s kupcem, mora organizacija ločeno opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze in tako pripoznati prihodke.
Prihodki se po novem pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojne izvršitvene obveze.
Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega organizacija pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga in storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb[12].
Nadomestilo lahko vključuje fiksne zneske, variabilne zneske ali oboje,
Pri določanju transakcijske cene se upoštevajo učinki:
Variabilnega nadomestila (popusti, rabati, dobropisi, znižanja cene, spodbude, dodatki za uspešnost, pogodbenih kazni,…), ki se lahko razporedi na vse izvršitvene obveze v pogodbi ali samo na določene;
Obstoja pomembne sestavine financiranja v pogodbi;
Nedenarnega nadomestila; in
Nadomestila, ki se plača kupcu[13].
Kadar pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razporedi na vsako izvršitveno obvezo, in sicer v znesku nadomestila, za katerega organizacija pričakuje, da bo upravičena pri prenosu blaga in /ali storitve. Transakcijska cena se na posamezne izvršitvene obveze razporedi sorazmerno glede na samostojne PC ločenega blaga in/ali storitev v pogodbi[14].
Organizacija pripozna prihodke, ko izpolni pogodbeno obvezo, torej izvršitveno obvezo, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno (obljubljeno) blago ali storitve, kar stori s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve. Blago in storitve pa so prenesene, ko ga kupec pridobi v obvladovanje, in sicer ko:
pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi in
pridobi pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi : tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitev in pridobijo koristi iz naslova blaga in storitev[15].
Blago in storitve je/so prenešene kupcu v trenutku ali postopoma. Za vsako izvršitveno obvezo, ki se izpolni postopoma, se prihodek pripozna postopoma, skladno z napredkom organizacije v smeri popolne izpolnitve takšne obveze. Za merjenje napredka pri postopnem izvrševanju pogodbenih obvez sta v standardu opredeljeni dve metodi: metoda izložkov in metoda vložkov.
[12] Povzeto po SRS 15.22. (2019).
[13] Povzeto po SRS 15.23. (2019).
[14] Povzeto po SRS 15.28. (2019).
[15] Povzeto po SRS 15.14. (2019).