4.3 Vrednotenje postavk v računovodskih izkazih

Splošna pravila za vrednotenje postavk so bila v celoti spremenjena s 1.1.2016 in se kot taka uporabljajo tudi za leto 2019.

Za vrednotenje postavk v računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila:

• Predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
• Stalnost vrednotenja (nespreminjanje metod);
• Upoštevati je potrebno načelo previdnosti – napotuje se na SRS ali MRS, še zlasti:
  • Pripoznajo se lahko le dobički na bilančni presečni dan;
  • Pripoznajo se vse obveznosti, ki nastanejo v poslovnem letu, tudi če postanejo razvidne šele med bilančnim presečnim dnevom in dnevom priprave bilance;
  • Pripoznajo se vsi negativni popravki vrednosti, ne glede na to ali je rezultat poslovnega leta dobiček ali izguba.
• Načelo izvirne vrednosti, to je začetnega merjenja po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških, po SRS ali MRS;
• Družbe lahko:
  • OOS (zemljišča in nepremičnine) vrednotijo po revaloriziranih zneskih;
  • Finančne inštrumente, izvedene finančne inštrumente ter naložbene nepremičnine po poštenih vrednosti v skladu s SRS ali MRS;
• Zneski, pripoznani v bilanci stanja in IPI, se obračunavajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;
• Sestavine sredstev in obveznosti je potrebno vrednotiti posamično;
• Začetna bilanca stanja se mora ujemati s končno predhodnega poslovnega leta;
• Postavke v računovodskih izkazih so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine poslovnih dogodkov in ne samo na njihovo pravno obliko;
• Zahtev glede prikaza in razkritja ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven;
• Merjenje OOS:
  • Merjenje po revaloriziranih zneskih: znesek razlike med meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi revalorizacije se izkaže kot revalorizacijska rezerva v BS.
  • Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v kapitalske rezerve ali v osnovni kapital;
  • Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega OS odpravljeno.
  • Revalorizacijska rezerva se ne sme razdeliti niti posredno, niti neposredno, razen če pomeni dejansko ustvarjeni dobiček – to je razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo.
• Poštena vrednost:
  • Je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti;
  • Poštena vrednost finančnih inštrumentov se določi:
    • Kot tržna vrednost, če gre za zanesljiv trg;
    • Če zanesljivi trg ne obstaja pa iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, pod pogojem, da te tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti;
    • V kolikor ni mogoče izvesti zanesljivih meritev se uporabi izvirna vrednost.
  • Dobiček ali izguba iz spremembe PV se pripozna v poslovnem izidu, razen dobičkov ali izgub:
    • Od za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev,
    • Iz naslova spremembe vrednosti inštrumentov za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem,
    • Izvirajočih iz tečajnih razlik, povezanih z denarno postavko, ki je del neto naložbe družbe v tuj subjekt.
  • Te spremembe poštenih vrednosti se pripoznajo v rezervi, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerva se spreminja zaradi sprememb poštene vrednosti in oslabitev ter se odpravi skozi poslovni izid in je ne moremo je uporabiti za kritje izgube oz. povečanje osnovnega kapitala.
• Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po izvirni vrednosti.
• Sredstva so v BS razdeljena na dolgoročna in kratkoročna;
• Dolgoročna sredstva se preoblikujejo v obdobju daljšem od leta dni;
• Stalna sredstva ne vključujejo dolgoročnih poslovnih terjatev;
• Gibljiva sredstva so vsa kratkoročna sredstva, povečana za dolgoročne poslovne terjatve;
• Dividende oziroma udeležbe v dobičku se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba dobi pravico do plačila;
• Stalna sredstva z omejeno dobo koristnosti se zmanjšujejo za popravke vrednosti tako, da se vrednost sredstev sistematično odpisuje ves čas njihove uporabne dobe koristnosti;
• Slabitev stalnih sredstev je potrebna, če se pričakuje, da bo znižanje vrednosti trajno.
• Popravki vrednosti in oslabitev se pripozna med odhodki v poslovnem izidu;
• V izjemnih primerih, kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime sistematično odpiše v obdobju petih let;
• Gibljiva sredstva se izmerijo po nižji tržni vrednosti ali v posebnih okoliščinah po drugi nižji vrednosti v skladu s SRS oz. MRSP;
• Ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti;
• Družba mora bilančni dobiček zmanjšati za znesek usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan;
• Rezervacije krijejo obveznosti ali stroške oziroma odhodke, katerih narava je jasno opredeljena in za katere je na bilančno presečni dan verjetno ali gotovo, da bodo nastali, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastali;
• Biološka sredstva, pospravljeni kmetijski pridelki ter vsa ostala sredstva in obveznosti, za katera niso navedena pravila pripoznanja, merjenja in vrednotenja v ZGD-1, se pripoznajo, merijo, vrednotijo ter se odpravijo na način kot je določen v SRS oz. MSRP.