Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

1.6 Razlike v prispevkih za socialno varnost

Poleg strogih davčnih razlik mora podjetje pri odločitvi o izbiri statusne oblike upoštevati tudi razlike pri plačevanju prispevkov za socialno varnost. Pri obeh statusnih oblikah velja, da je zavarovanje za socialno varnost v podjetju opcijsko in neobvezno. Tako kot je lahko nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika socialno zavarovan na kakšni drugi podlagi (ne kot s.p.), tako ima lahko tudi družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo podlago za zavarovanje drugje (npr. na svojem s.p., je upokojenec, študent ali pa je zavarovan na podlagi delovnega razmerja v družbi, v kateri lastniško ni udeležen) kot v svoji družbi. V primeru, ko nosilec dejavnosti na s.p. socialno ni zavarovan, govorimo o t. i. popoldanskem s.p., katerega obveznost je plačevanje pavšalnih prispevkov za socialno varnost v skupnem znesku 30,16 evrov (27,08 evra – prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 30,08 evra – prispevka za zdravstvo). Prednost poslovanja v družbi, v kateri družbenik socialno ni zavarovan, ker je zavarovan drugje, je prav to, da plačevanje pavšalnih prispevkov zakonsko ni določeno.

Več liberalnosti pri plačevanju prispevkov za socialno varnost je omogočeno družbenikom glede na samostojne podjetnike tudi v primerih, ko se zavarovanje opravi na družbi. Tako se lastnik eno- ali večosebne družbe socialno zavaruje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju za izbrano bruto osnovo, ki pa ne sme biti manjša od 761,59 EUR, saj gre za znesek bruto pokojninske osnove za družbenike zasebnih družb, ki so poslovodne osebe (Uradni list 21/2008, najnižja pokojninska neto osnova je 494,65 EUR, količnik za preračun iz neto v bruto zavarovano osnovo: 1,53965 ).

Samostojni podjetniki (predpostavimo, da vodijo knjige in davčno osnovo ugotavljajo z dejanskimi prihodki in odhodki) se v zavarovalno osnovo za plačevanje prispevkov za socialno varnost razvrščajo sami na podlagi zadnjega obračuna davka za mesec po mesecu, v katerem so obračun davka predložili davčnemu organu. Kriterij za razvrščanje v zavarovalne razrede je doseženi dobiček (podjetnikov dohodek) zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi obračuna davka brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez znižanja in povečanja davčne osnove, razen razlike v obrestih. Doseženi dobiček se na podlagi obračuna davka določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki (podatek v koloni 9 Obrazca za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, Uradni list RS 68/2007, z dne 30. 07. 2007) prišteje znesek prispevkov za socialno varnost. V primeru, ko je pri zasebniku znesek razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki manjši ali enak 0, se za doseženi dobiček zasebnika šteje znesek prispevkov za socialno varnost. Podatek o obračunanem znesku prispevkov za socialno varnost dobi zasebnik v izkazu uspeha med drugimi poslovnimi odhodki (kolona z zap. št. 8 v izkazu uspeha kot Prilogi 4 k obrazcu MF-DURS obr. DOHDEJ št. 18), prav tako pa je vpisan tudi na prvi strani obrazca davčnega obračuna med podatki o vrsti obveznega socialnega zavarovanja, kamor zasebniki, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zavarovani pod prvo alinejo oz. v vrstici "iz naslova opravljanja dejavnosti vpisujejo obračunani znesek prispevkov za socialno varnost v tem poslovnem letu" (obrazec MF-DURS obr. DOHDEJ št. 18).

Pri zasebnikih, ki z opravljanjem dejavnosti šele začenjajo, se šteje, da znaša doseženi dobiček 0. Tako se lahko zasebnik ob vstopu v zavarovanje (prijava na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS) lahko zavaruje najmanj od zneska minimalne plače (5. odstavek 209. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1, Uradni list RS št. 109/06-UPB4). Minimalna letna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji je zasebniku lahko osnova za obračun prispevkov vse do tedaj, ko njegov doseženi dobiček ne presega zneska minimalne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Glede na doseženi dobiček in glede na povprečno oziroma minimalno plačo v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša obračun davka, se zasebniki uvrstijo v enega od osmih zavarovalnih razredov.

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - oktober 08

 

1.405,00*

             
               

Dosežena osnova v EUR za leto 2007

Bruto zavarovalna osnova v EUR

Prispevki za PIZ (24,35 %)
v  EUR

Prispevki za ZZ (13,45 %=12,92 % + 0,53 %)
v  EUR

Drugi prispevki
 - za starš.var. (0,20 %)
 - za zaposl. (0,20 %)
v EUR

Prispevki skupaj
v EUR

Do vključno 6.345,46

znesek veljavne minimalne plače

589,19

143,47

79,24

2,36

225,07

Nad 6.345,46 do vključno 15.417,48

60 % PP

843,00

205,27

113,39

3,38

322,04

Nad 15.417,48 do vključno 23.126,22

90 % PP

1.264,50

307,91

170,07

5,06

483,04

Nad 23.126,22 do vključno 30.834,96

120 % PP

1.686,00

410,54

226,77

6,74

644,05

Nad 30.834,96 do vključno 38.543,70

150 % PP

2.107,50

513,18

283,46

8,44

805,08

Nad 38.543,70 do vključno 46.252,44

180 % PP

2.529,00

615,81

340,15

10,12

966,08

Nad 46.252,44 do vključno 53.961,18

210 % PP

2.950,50

718,45

396,84

11,80

1.127,09

Nad 53.961,18

240 % PP

3.372,00

821,08

453,53

13,48

1.288,09

Tabela: Primer razvrstitve razredov za plačevanje prispevkov za socialno varnost

Kazalo | 1.5 Razlike v obdavčitvi | 1.6 Razlike v prispevkih za socialno varnost | 1.7 Razlike v likvidaciji (zaprtju) statusne oblike