1.4.1 ODSOTNOST ZARADI VIŠJE SILE (VARSTVO OTROK, JAVNI PROMET …) (od 13.3.2020 do 31.5.2020)

Odsotnost zaradi višje sile je ureja 137. členu ZDR-1. V pravni teoriji in sodni praksi višja sila predstavlja okoliščine, ki niso odvisne od volje strank in jih ni mogoče preprečiti. Za elemente višje sile štejejo: zunanji vzrok, nepričakovanost, neizogibnost in nepredvidljivost[11].

ZIUZEOP pa v 1. členu določa, da izraz višja sila pomeni epidemijo. Med razlogi za opravičen izostanek so navedeni:

• varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali
• nemožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
• zaprtje mej s sosednjimi državami.

Odsotnost zaposlenih iz navedenih razlogov presoja delodajalec upoštevaje delovni proces. To pomeni, da lahko delodajalec prošnjo/vlogo zaposlenega za odsotnost tudi zavrne. V primeru odobritve pa delodajalec v zvezi s tem sprejme ustrezen sklep in z njim seznani delavca. Velja, da je delavec v tem primeru odsoten z dela dokler obstajajo razlogi. O prenehanju razlogov za odsotnost mora takoj obvestiti delodajalca. Pri čakanju na delo iz t.i. poslovnih razlogov pa velja, da se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo.

V kolikor zaposlena oseba ne dela iz navedenih razlogov, ji delodajalec izplačuje nadomestilo plače. Delodajalec to nadomestilo dobi povrnjeno v obliki oprostitve prispevkov (glejte tudi vprašanje 2 v prilogi 1) , nadomestilo zmanjšano za prispevke zavarovanca pa povrne ZRSZ. Torej enako kot velja za čakanje na delo iz razlogov na strani delodajalca. Pogoji za uveljavljanje pravice do povračila nadomestila in postopek sta enaka kot pri čakanju na delo iz poslovnega razloga. O tem smo pisali v poglavju Pogoji za pridobitev pravice do nadomestila in oprostitve prispevkov in Pogoji za zadržanje pravice – vračanje sredstev.

Čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile sta povsem izenačena tudi z vidika višine nadomestila. 26. člen ZIUZEOP določa, da je ta določen v skladu z ZDR-1 kot velja za čakanje na delo iz poslovnega razloga, z izjemo minimuma. V primeru višje sile ima delavec po ZDR-1 pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove, vendar ne manj kot znaša minimalna plača[12]. Če je v obdobju odsotnosti praznik oz. dela prost dan, pripada zaposlenemu 100 % plača. V tem primeru lahko delodajalci računajo le na oprostitev prispevka za PIZ (poglavje Zaposleni, ki delajo (velja od 13.3.2020 do 31.5.2020)).

Glede obračunov plače in povračil nadomestil delodajalcem ni razlik z izjemo i REK - Podatki, potrebni za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju (M). Pri odsotnosti zaradi višje sile o urah poročamo pod postavko M02 Nadomestilo plače po 3. alineji 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2. Primeri za čakanje so pripravljeni v poglavju Višina nadomestila in oprostitev prispevkov s primeri in REK-1. V tem delu gradiva smo pripravili zgolj razliko v i REK in sicer:

Primer 1 in Primer 2:

Primer 3:

Primer 4:

[11] http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111390554&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111390554

[12] Po ZDR-1: Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.