Pojasnilo DURS, št.: DT 4210-630/2013-2 01-610-05, 24. 1. 2013

V nadaljevanju je dano pojasnilo na vprašanje glede pravilne uporabe osnove, od katere se izračuna akontacija dohodnina pri izplačevanju materialnih stroškov (kilometrin, dnevnic, parkirnin, ipd.), kadar jih občine izplačujejo nepoklicnim funkcionarjem – županom in podžupanom po obračunih iz potnih nalogov.

Vprašanje je, kateri izračun je pravilen:

• da se znesek materialnih stroškov pomnoži s koeficientom 1,29032 za preračun na bruto znesek, od katerega se nato odštejejo normirani stroški v višini 10 % bruto dohodka. Razlika je davčna osnova, od katere se izračuna akontacija dohodnine po stopnji 25 %. V takem primeru upravičenec do materialnih stroškov prejme povračilo materialnih stroškov v višini, kot jih je imel na službeni poti.
• da se od zneska materialnih stroškov odštejejo normirani stroški v višini 10 % dohodka. Razlika je davčna osnova, od katere se izračuna akontacija dohodnine po stopnji 25 %, izplača pa se znesek zmanjšan za akontacijo dohodnine.

V nadaljevanju pojasnjujemo naslednje.

Pri izplačevanju materialnih stroškov (kilometrin, dnevnic, parkirnin, ipd.), ki jih občine izplačujejo nepoklicnim funkcionarjem – županom in podžupanom po obračunih iz potnih nalogov ne gre za dohodek v naravi, zato se znesek materialnih stroškov skladno z davčno zakonodajo ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Povračilo materialnih stroškov nepoklicnim županom oziroma podžupanom se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Iz navedenega sledi, da je pravilen izračun, naveden v drugi alineji.

Zakon o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12) v svojih določbah vsebuje pravilo tako imenovanega brutenja le za dohodke dosežene v naravi, če so izpolnjeni določeni pogoji iz devetega odstavka 16. člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:

1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in

2. ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Več glede davčne obravnave dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je pojasnjeno v pojasnilu, objavljenem na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije.