Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.1.2013 10:56:09

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stroški davčne izvršbe v primeru prejemanja denarne socialne pomoči

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stroški davčne izvršbe v primeru prejemanja denarne socialne pomoči

Vlada RS je na 45. redni seji, ki je potekala 17. januarja 2013, določila besedilo odgovora na poslansko vprašanje dr. Lászla Göncza v zvezi s stroški davčne izvršbe v primeru prejemanja denarne socialne pomoči.

Poslanec navaja, da se je nanj obrnilo večje število fizičnih oseb v zvezi s prisilno izterjavo zapadlih neplačanih obveznosti iz naslova dohodnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi jim davčni organ, kljub dejstvu, da so prejemniki denarne socialne pomoči, blokiral transakcijski račun z namenom prisilne izterjave neplačanih obveznosti.

V zvezi z navedenim poslanec sprašuje, ali se lahko kljub zakonskim določbam o izvzetju določenih prejemkov iz davčne izvršbe poseže v dolžnikove prejemke socialne narave.

Zakon o davčnem postopku določa, da je davčna obveznost dolžnost zavezanca za davek, da plača na podlagi zakona določen znesek davka pod pogoji in na način, določen z zakonom. Izpolnitev davčne obveznosti je temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti ne glede na svoje druge obveznosti. Če davek ni plačan v rokih, določenih z zakonom, začne davčni organ davčno izvršbo, predmet katere je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe, z namenom izterjave davka je dovoljeno seči tudi na vse vrste posojil in predplačil, ki jih dolžnik prejme.

Zakon taksativno določa denarne prejemke, za katere je zakonodajalec ocenil, da jih je, izhajajoč iz načela socialne pravičnosti, treba izvzeti iz davčne izvršbe. Med denarnimi prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, so tudi denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer pa je treba upoštevati, da je denarna socialna pomoč iz davčne izvršbe izvzeta v primeru davčne izvršbe na denarne prejemke dolžnika (oprava izvršbe neposredno pri izplačevalcu denarne socialne pomoči), v kolikor pa se davčna izvršba opravlja kot izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, pa je denarna socialna pomoč izvzeta, če gre za prejemek, nakazan za tekoči mesec.

Stroški davčne izvršbe so v skladu z zakonom pripadajoče dajatve in se kot taki štejejo za davek oziroma del zapadle neplačane obveznosti, v zvezi s katero se davčna izvršba opravlja. Stroške, z izjemo neupravičene davčne izvršbe, v celoti plača dolžnik. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku kot stroške davčne izvršbe pri izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah ter hranilnicah določa stroške izdaje sklepa, ki znašajo 25 evrov.

Iz navedenega izhaja, da se v primeru davčne izvršbe ne more posegati v prejemke socialne narave, nakazane za tekoči mesec. Slednje velja tudi z vidika poplačila stroškov davčne izvršbe, ki - kot je že zgoraj navedeno – delijo usodo neplačane davčne obveznosti. Stroški, ki jih v zvezi z opravo davčne izvršbe zaračunajo banke in hranilnice, pa so predmet pogodbenega razmerja med imetnikom računa in konkretnim ponudnikom plačilnih storitev in jih kot take ne zakon ne pravilnik ne urejata.

Ne glede na navedeno pa dodatno pojasnjujemo, da ima davčni zavezanec – fizična oseba na davčni organ vselej možnost nasloviti vlogo za odpis, delni odpis in odlog plačila davka, če bi bilo s plačilom davka ogroženo preživljanje njega samega, kakor tudi njegovih družinskih članov. V skladu z ZDavP-2 lahko tako davčni organ davčnemu zavezancu - fizični osebi - za davke, ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti, dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev. Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila določa pravilnik.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

11.1.2017 12:20:15:
Sprejet je Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku v zvezi s poročanjem informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij RS Finančni upravi RS

30.12.2016 14:32:48:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

30.12.2016 14:31:09:
Vlada sprejela predlog Zakona o čezmejnem izvajanju storitev

30.12.2016 14:30:10:
Vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi

30.12.2016 14:29:39:
Starejši in trg dela v Sloveniji

Najnovejši članki:

18.1.2017 17:49:01:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva (m/ž), Kranj

18.1.2017 10:47:10:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. 1. 2017 dalje

17.1.2017 22:40:17:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za december 2016

17.1.2017 21:14:13:
Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju

17.1.2017 21:01:54:
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17)

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT