Opravilna številka: Sodba I Up 8/2003
Datum: 25.5.2004

JEDRO: Spor polne jurisdikcije po 61. členu ZUS je dopusten le, če so za to izpolnjeni v tem členu predpisani pogoji. V obravnavanem primeru ti niso bili, saj je tožena stranka tožnikovi pritožbi ugodila in zadevo vrnila v nov postopek prvostopnemu organu.

Če tožena stranka tožniku pred odločitvijo o njegovi pritožbi zoper prvostopno upravno odločbo ni dala možnosti primerjave dolgovnega seznama z njegovimi neporavnanimi zapadlimi davčnimi obveznostmi, je kršila pravila postopka.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi ter izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek na podlagi 2. odstavka 60. člena ZUS, ugodilo pa je tudi tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka je z odpravljeno odločbo z dne 20.12.2000, kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K., Izpostava J. z dne 24.8.1999. S prvostopno odločbo je prvostopni upravni organ tožniku odmeril dohodnino za leto 1998 v znesku 0 SIT in odločil, da se obračunana akontacija dohodnine v letu 1998, ki znaša 30.033,00 SIT in presega odmerjeno dohodnino za navedeni znesek, tožniku ne vrne, ker je potekel rok plačila drugih davkov v znesku, ki presega znesek vračila. Svojo odločitev je tožena stranka oprla na 95. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99).

Sodišče prve stopnje je sicer pritrdilo stališču tožene stranke, da se na podlagi 95. člena ZDavP lahko pobota preveč plačana akontacija dohodnine z drugimi zapadlimi davčnimi obveznostmi istega zavezanca iz drugih naslovov. Tudi v tem primeru bi moral po presoji prvostopnega sodišča davčni organ uporabiti določbo 2. odstavka 46. člena ZDavP in dati zavezancu možnost, da preveri seznam zaostalih obveznosti in svoje podatke primerja z uradnimi. Ker ta možnost zavezancu ni bila dana in tudi upravna organa po uradni dolžnosti nista preverjala utemeljenosti njegovega ugovora, sta po mnenju sodišča ravnala nezakonito, zato je bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da za preizkus odločbe v postopku odmere dohodnine nima pooblastila za postopanje po 2. odstavku 46. člena ZDavP. Ta določba se nanaša na postopek prisilne izterjave, v obravnavanem primeru pa gre za postopek odmere dohodnine po ZDoh. V postopku odmere dohodnine pa ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na seznam davčnih dolgov. Ta seznam tudi z ničemer ne vpliva na obračun dohodnine. Dejstvo, ki ga navaja, da je samostojno dejavnost zaključil, vpliva na odmero davka iz dejavnosti, ki pa se ugotavlja v drugem postopku. Tudi glede pobota zneskov po 95. členu ZDavP ima pooblastilo davčni organ. Zato je moral tudi v tem primeru na podlagi 95. člena ZDavP upoštevati neplačane davčne obveznosti in poskrbeti za njihovo delno poplačilo iz akontacije dohodnine.

Pojasnjuje, da mora po 164. členu ZDavP zavezanec za davek iz dejavnosti vložiti napoved za odmero davka iz dejavnosti do 28. februarja za preteklo leto. Zavezanec, ki je med letom prenehal poslovati, pa mora davčno napoved vložiti v 30-ih dneh po prenehanju poslovanja (2. odstavek 164. člena ZDAV-P). Odmera davka iz dejavnosti mora biti končana do 31. maja za preteklo leto (65. člen ZDavP). Zavezancu, ki je med letom prenehal z delom, pa mora biti odločba o odmeri davka izdana v 90-ih dneh po prejemu napovedi. Glede na 95. člen ZDavP je bila tožena stranka dolžna ugotoviti le dejstva, ali je kakšnim davkom, ki jih je tožnik dolžan, potekel rok plačila. Ker gre za takšne davke in ker mora zavezanec v davčnem postopku za svoje trditve predložiti dokaze (15. člen ZDavP) tožnikovo zatrjevanje, da je prenehal z dejavnostjo 31.1.1998, pa takega dokaza ne predstavlja, je po presoji tožene stranke tudi odločitev o vračilu - pobotu, utemeljena na 95. členu ZDavP. Po mnenju tožene stranke torej v obravnavanem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih bi bila njena odločba nezakonita. Zato tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi izpodbijano sodbo in zavrne tožbo kot neutemeljeno oziroma podrejeno, da jo odpravi le v delu, ki se nanaša na odmero dohodnine.

Pritožbo je vložil tudi tožnik, ker se ne strinja s tem, da je prvostopno sodišče zadevo vrnilo v nov postopek toženi stranki. On pa je v tožbi želel, da sodišče odloči o njegovi pravici, česar pa sodišče ni storilo. Sklicuje se na tožbene navedbe.

Tožnik ni odgovoril na pritožbo tožene stranke, tožena stranka pa ni odgovorila na tožnikovo pritožbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Tožnikova pritožba ni utemeljena zato, ker je sodišče prve stopnje njegovi tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. Da pa bi odločalo samo v sporu polne jurisdikcije, niso bili izpolnjeni pogoji iz 61. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je namreč v zadevi odločalo prvič, tožniku pa zaradi vrnitve zadeve v odločanje toženi stranki ne bi nastala večja ali težko popravljiva škoda.

Tožena stranka ima sicer prav, da v 95. členu ZDavP ni določeno, kot to določa 2. odstavek 46. člena, da je treba dati dolžniku, ki ugovarja pravilnost dolgovnega seznama, možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa.

Kljub temu pa pritožbeno sodišče enako kot prvostopno sodišče meni, da je treba tako pravico stranki dati tudi v postopku prisilnega pobota, ki je samo oblika prisilne izvršbe. Tožnik pa je tudi v pritožbi zoper prvostopno odločbo ugovarjal davčnemu dolgu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo prvostopno sodbo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si