Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljen Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).

CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Cilji

Glavni cilji predloga zakona so:

-zmanjšanje plačilne nediscipline;

- vpeljati instrument zavarovanja plačila, ki omogoča kar najhitrejše poplačilo;

-uskladiti plačilne roke z določbami Direktive 2011/7/EU;

- določitev nadzornega organa nad izvajanjem zakona;

-zmanjšati administrativno in ekonomsko breme naslovnikov dolžnosti vpisa

obveznosti v obvezni večstranski pobot;

Preostali cilji predloga zakona:

- določitev pravil uporabe predloga zakona v razmerjih z mednarodnim elementom,

tako da se zagotovi kar najširša uporaba predloga zakona;

- določitev pravil uporabe predloga zakona za obročna plačila;

- določitev trenutka začetka teka plačilnega roka;

- določitev izjem od obveznosti prijave denarnih obveznosti v obvezni večstranski pobot;

- urediti register menic, protestiranih zaradi neplačila;

- določitev obveznosti v razmerjih s solidarnimi dolžniki in upniki;

- določitev nadzornega organa nad izvajanjem zakona.

Načela

Načelo varovanja upnika: predlog zakona varuje upnika tako, da vpeljuje nov vrednostni papir in ohranja obvezni večstranski pobot. Oba ukrepa zasledujeta hitro in učinkovito poplačilo upnika.

Načelo ekonomičnosti: predlog zakona uvaja mejni znesek, do katerega obveznosti ni treba vpisati v obvezni večstranski pobot. Tako se zagotavlja gospodarnost uporabe zakona, saj določba preprečuje, da bi bili stroški vpisa in morebitnega pobota višji od koristi, ki jo pobot prinese. H gospodarnosti uporabe zakona prispeva tudi določba o presečnem dnevu. Nova določitev roka za vpis obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota olajšuje poslovanje računovodskih servisov, ki glede na prakso navadno opravljajo vpise za posamezne dolžnike.

Načelo teka plačilnega roka od dneva prejema računa: predlog zakona primarno uvaja pravilo, da plačilni rok začne teči z dnem prejema računa. S tem se zakon usklajuje z utečeno poslovno prakso.

Načelo pravne varnosti: predlog zakona jasno določa organ, ki je pristojen za nadzor nad izpolnjevanjem dolžnosti vpisa obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota.

Načelo konkurenčnosti: predlog zakona ureja vprašanje uporabe ZPreZP v razmerjih z mednarodnim elementom tako, da se zagotovi čim višja konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Poglavitne rešitve

Izvršnica:

Bistvo izvršnice je, da abstraktnost izvršnične zaveze ob spoštovanju obličnostnih kavtel in ob vzpostavitvi domnev, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo:

- podpisnika banki, da izvršnico plača iz sredstev na računu dolžnika, in

- imetniku izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika, omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti. Tako se sledi načelu najprej plačaj in se nato pravdaj. Z navedenim se želi zmanjšati plačilno nedisciplino in zaščititi dolžnike.

Zaveza iz izvršnice, kot abstraktnega vrednostnega pairja, je strožja od menične zaveze, slednja namreč ni abstraktna v razmerju do dolžnika (trasant), temveč le v razmerju do akceptanta (trasata, ki je akceptiral menico) ali indosatarja. Iz navedenega izhaja, da lahko trasant (dolžnik) v postopku izvršbe uveljavlja tudi ugovore iz osnovnega razmerja, kar lahko upočasni izvršbo, razen če gre za izvršbo na podlagi priložene menice v gospodarskih zadevah. V tem primeru se upnik lahko poplača iz sredstev na dolžnikovem računu pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (člen 150 ZIZ). Namen izvršnice je tako predvsem pospešiti poplačilo dolgov.

Res je, da v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih velja, da tudi domicilirana menica vsebuje v prejšnjem odstavku navedeni pooblastili, a se izvršnica vendarle pomembno razlikuje od le te. V zvezi s poplačilom iz domicilirane menice ne obstoji dolžnost banke, da menico zadrži in jo plača, ko sredstva prispejo na dolžnikov račun. Navedeno, z namenom zaščite upnika, vpeljuje izvršnica.

Ker je izvršnica abstraktni vrednotni papir so njeni učinki blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu. A večja prilagojenost izvršnice elektronskemu poslovanju in avtomatizem poplačila, nudita večjo in stroškovno ugodnejšo varnost upniku. Res pa je, da se z navedenim zaostri položaj dolžnika. Da bo dolžnik vseeno užival primeren nivo varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, predlog zakona določa, da izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri AJPES.

Ker izvršnica vsebuje strogo zavezo dolžnika, zakon določa, da izvršnico lahko izdajo le gospodarski subjekti. Le ti morajo namreč pri opravljanju gospodarske dejavnosti delovati s stopnjo dobrega gospodarstvenika, torej s stopnjo skrbnosti, ki omogoča oziroma zahteva ustrezno znanje za presojo tveganj povezanih z izdajo izvršnice.

Izvršnica omogoča le poplačilo iz sredstev na računih dolžnika pri ponudnikih plačilnih storitev s katerimi dolžnik lahko razpolaga. Upnik se tako npr. ne more poplačati iz sredstev na računih, ki so bili blokirani zaradi izvršbe. Tako določbe o izvršnici ne posegajo v postopek izvršbe.

Natančneje so vsebina in načela izvršnice obrazloženi pri obrazložitvi člena, ki ureja posamezen element izvršnice.

Plačilni rok:

S predlogom zaklona se sledi določbam Direktive 2011/7/EU. Tako se odpravlja dosedanjo ureditev, ki je prepovedovala plačilne roke, daljše od 120 dni.

Tehnične dopolnitve sedaj veljavnega ZPreZP:

Presečni dan:

ZPreZP zdaj določa, da je treba vpisati v pobot obveznost, s katero je dolžnik prišel v zamudo, dan pred obveznim pobotom. Predlog zakona določa, da se v pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. S tem se uskladi vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov.

Minimalni znesek:

ZPreZP ne omejuje najmanjšega zneska, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot. Predlog zakona določa minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot v višini 250 EUR. Z omejitvijo najmanjšega zneska se olajša administrativno breme poslovnih subjektov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost.

Mednarodni element:

Predlog zakona določa, katere določbe zakona se uporabljajo v razmerjih z mednarodnim elementom, pri čemer velja, da se zakon uporablja vedno, kadar sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni register v Republiki Sloveniji.

Določa se oprostitev dolžnosti vpisa obveznosti v pobot za obveznosti, ki:

-obstajajo med osebami, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za povezane osebe,

- jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru svoje glavne dejavnosti,

- bo v skladu z dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude.

Iz doslej opravljenih obveznih večstranskih pobotov izhaja, da v teh primerih obvezni večstranski pobot ne dosega svojega namena, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.

Začetek teka roka za plačilo se veže na izdajo računa:

ZPreZP veže začetek teka roka za plačilo na trenutek dostave blaga/izvedbe storitve. Predlog zakona pa začetek teka plačilnega roka veže na trenutek prejema računa. S to spremembo se odpravljajo težave, ki so nastale v praksi, če upnik ni izdal ali želel izdati računa, s katerim bi dolžnik knjižil poslovni dogodek. Predlog zakona nadalje določa subsidiarna pravila za določitev pričetka teka plačilnega roka, ki se uporabijo, če je dan prejema računa sporen, če je račun bil prejet pred dnem dobave blaga ali oprave storitve oziroma če je bil dogovorjen rok za pregled.

Vprašanje uporabe določb o obveznem pobotu za razmerja s solidarnimi dolžniki/upniki:

Predlog zakona določa, da se solidarni dolžniki medsebojno dogovorijo, kdo bo prijavil denarno obveznost v pobot, sicer vsi solidarni dolžniki kršijo zakon. V primeru solidarnih upnikov pa dolžnik lahko prijavi svojo obveznost nasproti tistemu upniku, ki ga izbere.

Obročna plačila:

Predlog zakona v skladu z Direktivo 2011/7/EU določa, da se pri obročnih plačilih zakon uporablja za vsak obrok posebej.

Določitev nadzornega organa:

Predlog zakona kot organe, ki so pristojni za nadzor, določa Davčno upravo Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Carinsko upravo Republike Slovenije.

Tako se sledi mnenju Inšpekcijskega sveta, da mora biti nadzorni organ jasno določen.

Pristojnost Davčne uprave Republike Slovenije:

Črta se dosedanja pristojnost Davčne uprave republike Slovenije, da pred izvedbo pobota izvzame določeno obveznost iz sistema obveznega večstranskega pobota. Namen navedene določbe je bil, davčni upravi omogočiti izvršbo na terjatev davčnega dolžnika, o kateri bi Davčna uprava Republike Slovenije bila obveščena, ko bi dolžnikov dolžnik vnesel svojo obveznost v sistem obveznega večstranskega pobota.

S predlogom zakona se upravljavcu obveznega večstranskega pobota nalaga, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Cilj uspešne davčne izterjave se tako zasleduje z določitvijo dolžnosti upravljavca sistema obveznega večstranskega pobota, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje podatke o nepobotanih obveznostih. Navedene podatke lahko Davčna uprava Republike Slovenije uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika.