Pojasnilo DURS, št. 4217-4393/2012-3, 26. 4. 2012

Slovenski rezident bo na podlagi pogodbe, za obdobje enega leta, delo opravljal v Švici. Glede na to, da bo rezident Slovenije plačal davek od dohodkov v Švici, tj. na viru, v nadaljevanju pojasnjujemo, kakšne so njegove davčne obveznosti v Sloveniji.

1. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v skladu z določbami slovenske davčne zakonodaje

Po določbah veljavnega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB7, 24/12, v nadaljevanju: ZDoh-2) rezidenti Slovenije plačujejo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (v Sloveniji ali izven Slovenije – tj. tako imenovana obdavčitev po svetovnem dohodku).

Za dohodke iz zaposlitve, prejete iz tujine, mora rezident Slovenije praviloma že med letom vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine), v kateri lahko poleg odbitka tujega davka, uveljavlja tudi olajšave, ki se mu upoštevajo kot rezidentu Slovenije, in sicer splošno olajšavo, osebne olajšave ter posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.*

Davčna osnova je v skladu z 41. členom ZDoh-2 dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delodajalec. V primeru morebitne vključitve zavezanca v tuj sistem obveznega socialnega zavarovanja, se osnova za dohodnino pri izračunu (akontacije) dohodnine v Sloveniji, zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so bili plačani v tujini (npr. v Švici).

Poleg tega lahko zavezanec – rezident Slovenije, ki prejema dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, skladno s 45. členom ZDoh-2 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove tudi za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, pod pogoji in do višine, kot jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08). Več o uveljavljanju predhodno navedenih stroškov v zvezi z delom v tujini si lahko preberete tudi v pojasnilu, ki je objavljeno na spletni strani DURS. Obrazec vloge za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja za stroške v zvezi z delom v tujini, lahko prav tako najdete na naši spletni strani (vloga za leto 2012 bo objavljena naknadno).

Dvojna obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih rezident Slovenije dosega v tujini, je odpravljena že z določbami ZDoh-2, saj se davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati v Sloveniji od dohodkov, ki so pridobljeni v tujini, v Sloveniji zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. V primeru, da je takšen dohodek v tujini obdavčen po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije, ki tak dohodek dosega, doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen samo v Sloveniji.

Davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora. V primeru, ko davčni zavezanec med letom oddaja napovedi za odmero akontacije dohodnine, informativni izračun dohodnine poleg podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava, tako vsebuje tudi podatke o dohodkih zavezanca, prejetih iz tujine.

Davčnemu zavezancu se odbitek davka, plačanega v tujini, prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine.

Kadar davčni zavezanec v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del ugovora oziroma napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.** Kot ustrezna dokazila se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka izven Slovenije.

2. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v skladu z določbami konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Slovenski davčni organ bo, pri odmeri akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, posledično pa tudi pri letni odmeri dohodnine zavezancu – rezidentu Slovenije, upošteval določbe konkretne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja glede dodelitve pravice do obdavčitve posameznega dohodka državi pogodbenici, nadalje glede mejne stopnje obdavčitve posameznega dohodka, če je ta predpisana za posamezno vrsto dohodka in določbe glede uporabe metode za odpravo dvojne obdavčitve.

Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve ureja 15. člen Konvencije med Slovenijo in Švico o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Uradni list RS – MP, št. 15/97; v nadaljevanju: MP). V skladu s prvim odstavkom 15. člena se plače, mezde in drugi podobni honorarji, ki jih prejema rezident Slovenije iz zaposlitve, obdavčijo samo v Sloveniji, razen če je zaposlitev v Švici. V primeru, da se delo opravlja v Švici, se lahko takšni honorarji obdavčijo v Švici.

Ker se delo v konkretnem primeru dejansko izvaja v Švici, in je tako pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama pogodbenicama (Švici kot državi vira in Sloveniji kot državi rezidentstva), se v državi rezidentstva prejemnika dohodka upošteva ustrezna metoda za odpravo dvojne obdavčitve, ki je določena z MP.

Po določbah 23. člena MP mora Slovenija zagotoviti odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka, ki ga rezident Slovenije doseže z delom v Švici tako, da Slovenija odobri kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v Švici. Takšen odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega davka na dohodek, ki je bil izračunan pred odbitkom, in ki se nanaša na dohodek, ki je obdavčljiv v Švici (ti. metoda navadnega odbitka).

* Prav tako se lahko, v skladu s petim odstavkom 113. člena ZDoh-2, rezidentu – čezmejnemu delovnemu migrantu, ki od delodajalca, ki ni rezident Slovenije, prejme dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini, prizna zmanjšanje davčne osnove od tega dohodka v višini 7.000 eurov letno. Čezmejni delovni migrant je zavezanec, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.

** Medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine ni treba nujno prilagati ustreznih dokazil o tujem davku, le-ta pa je obvezno treba priložiti k ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine.