Vlada RS je v Uradnem listu številka 142/2004 objavila novo Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Uredba začne veljati s 1.januarjem 2005. Uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in do katerih se ti v skladu z 28.členom Zakona o davku od dohodka pravnih oseb priznajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb.

V skladu s 3.členom Uredbe se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov za prevoz iz dela in na delo, če se izplačajo v višini stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljenega dela, če je mesto opravljenega dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Na novo je sedaj opredeljeno kaj se šteje za običajno prebivališče, ki je prebivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljenega dela. Drugo prebivališče delavca je običajno prebivališče le, če se delavec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljenega dela. Če delavec iz objetivnih razlogov ne more uporabjati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 SIT za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. V novi uredbi je sedaj določen fiksen znesek (31 SIT), ki se prizna kot strošek in se ne všteva v davčno osnovo, torej znesek kilometrine ni več odvisen od cene neosvinčenega motornega bencina-95 oktanov. V primeru, da delavec uporablja službeno vozilo za privatne namene, se mu povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju se v skladu s 5.členom Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom ali za najem osebnega avtomobila. Povračila stroškov na službenem potovanju zajemajo tudi povračila stroškov za takse, gorivo če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage. V primeru da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo pri službeni poti se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov do višine 62 tolarjev za vsak prevožen kilometer. Tudi pri službenih potovanjih je povračilo stroškov kilometrine določeno v fiksnem znesku in ne več v procentu od neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

Povračila stroškov prevoza na službenem potovanju morajo biti dokumentirana s potnim nalogom, iz katerega mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza in z računi, da se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Stroški prenočevanja se ne vštevajo v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov seveda pod pogojem, da so dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Nova uredba prav tako sedaj opredeljuje znižanje dnevnic, če je na službenem potovanju v Sloveniji zagotovljen brezplačen obrok. V primeru, da stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka se znesek dnevnice (do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo), zmanjša za 15%; če traja službeno potovanje nad 12 do 24 ur in je zagotovljeni brezplačni zajtrek, se znesek dnevnice zmanjša za 10%. Za službena potovanja v tujino se zneski dnevnic znižajo za isti odstotek kot v Sloveniji, v primeru zagotovljenega brezplačnega zajtrka.

UNICONSULT d.o.o.
Barbara Fekonja univ.dipl.ekon