Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 31.5.2011 13:25:04

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - referendumski predlog

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Državni zbor je na seji dne 14. 12. 2010 sprejel ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2) v naslednjem besedilu:

Z A K O N

O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2)

PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina in področje zakona)

(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 46) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. septembra 2003, str. 10) zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009, str. 1).

2. člen
(temeljna načela in obseg zavarovanja)

(1) Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezno zavarovanje) obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) in na osebni odgovornosti zavarovank ali zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) za izvajanje zavarovanja.

(2) Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.

(3) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.

(4) Poklicno zavarovanje in dodatno zavarovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena temeljita na odgovornosti Republike Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev in varčevalk ali varčevalcev (v nadaljnjem besedilu: varčevalec).

3. člen
(pravice)

(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.

(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.

4. člen
(značilnosti pravic)

(1) Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalec).

(2) Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.

(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

(4) Pravice iz poklicnega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne vrednosti premoženja po smrti člana.

5. člen
(naloge Republike Slovenije)

(1) Republika Slovenija zagotavlja delovanje obveznega zavarovanja z določanjem stopnje prispevkov, obveznosti plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev, s pravili, ki urejajo obveznost prijave v zavarovanje, z načinom odmere, plačila in izterjave prispevkov, pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic, z urejanjem sistema matične evidence in nadzorom nad zagotavljanjem individualnih pravic.

(2) Republika Slovenija zagotavlja upravičenkam ali upravičencem (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, ko odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov.

(3) Republika Slovenija zagotavlja delovanje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja in nadzoruje poslovanje nosilcev te oblike zavarovanja.

6. člen
(obveznost zavarovanja)

(1) V obvezno zavarovanje so vključene osebe ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodna pogodba.

(2) Zavarovalno razmerje nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna podlaga).

(3) Nastanek in prenehanje pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo v zavarovanje.

(4) Zavarovanci in delodajalci so dolžni davčnemu organu sporočati podatke, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov. Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih dajatev, tvorijo enoten sistem.

(5) Če ta zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom.

7. člen
(pomen izrazov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev, upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;
5. delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: oseba), za katero druga oseba opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi;
6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavec po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
7. delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu: delovni invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
8. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
9. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;
10. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
11. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
12. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;

13. kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost, kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
14. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
15. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
16. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
17. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
18. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
19. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
20. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
21. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
22. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
23. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;
24. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
25. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
26. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko minimalno določene zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
27. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
28. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
29. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
30. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
31. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;
32. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;
33. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
34. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
35. uživalec poklicne pokojnine ali pokojninske rente: oseba, ki v skladu s tem zakonom in pokojninskim načrtom prejema poklicno ali dodatno pokojnino;

36. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
37. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;
38. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
39. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;

40. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;
41. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
42. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje.

8. člen
(financiranje)

(1) Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz drugih virov, določenih s tem zakonom.

(2) Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.

(3) Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.

9. člen
(nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja)

(1) Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je zavod, ki ima status javnega zavoda.

(2) Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani.

10. člen
(nosilci poklicnega in dodatnega zavarovanja)

(1) Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2) Nosilci dodatnega zavarovanja so pokojninski skladi.

11. člen
(postopek)

Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

12. člen
(zagotavljanje podatkov za izvajanje obveznega zavarovanja)

(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po tem zakonu iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Upravljavci uradnih evidenc so dolžni zavodu zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi avtomatsko.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu.

DRUGI DEL
OBVEZNO ZAVAROVANJE

I. poglavje: ZAVAROVANCI

13. člen
(obvezno zavarovane osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ki z delom ali opravljanjem dejavnosti, prejemanjem nadomestil po predpisih o urejanju trga dela, predpisih o starševstvu ali na drug način ustvarjajo oziroma imajo določene dohodke.

(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas.

(3) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

14. člen
(delavci v delovnem razmerju)

(1) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije.

(2) Obvezno se zavarujejo izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.

(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

(4) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.

(5) Obvezno se zavarujejo državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.

(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

15. člen
(samozaposlene osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

16. člen
(družbeniki)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbenik) osebnih in kapitalskih družb v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) zadrug in so poslovodne osebe.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega ali članskega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno najmanj 25 % glasovalnih pravic ali najmanj 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe, se ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

(3) Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki so ustanovitelji in poslovodne osebe zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka se, ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona, prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

17. člen
(kmetje)

(1) Obvezno se zavarujejo nosilci in člani kmetije po predpisih o kmetijstvu, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje te dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki ga določi ministrica ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.

(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.

(4) Obvezno se zavaruje tudi prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če ni uživalec pokojnine.

18. člen
(drugo pravno razmerje)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine.

(2) Kot delo v okviru drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka šteje zlasti delo: po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; malo delo; kot prokurist ali poslovodna oseba po predpisih o gospodarskih družbah; na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave; na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.

19. člen
(podlage v drugih predpisih)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev upravičene do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.

(2) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo starševsko varstvo, in sicer eden od staršev, ki je upravičenec do starševskega dodatka, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; delnega plačila za izgubljeni dohodek; starševskega nadomestila in nima pravice do starševskega dopusta ter ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; plačila sorazmernega dela prispevkov in pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva in nege otroka za razliko do polnega delovnega časa.

(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

(4) Obvezno se zavarujejo družinski pomočniki, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.

(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo.

(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

20. člen
(posebni primeri zavarovanja)

(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
- ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
- ki v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo iz 18. člena tega zakona za plačilo, vendar ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona, pri opravljanju tega dela.

(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, so obvezno zavarovani:
- dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;

- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
- osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
- vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
- osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
- osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti.

(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.

(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:
- sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
- kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
- opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
- kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
- kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; ki opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem; naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;
- pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
- opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
- opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;

- kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.

21. člen
(pasivno zavarovanje)

Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela, tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.

22. člen
(trajanje zavarovanja)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.

(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.

(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.

23. člen
(prekinitev obveznega zavarovanja)

Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju neplačanega dopusta, daljšega od 30 dni, suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot 6 mesecev.

24. člen
(obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine)

Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:
- prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;

- prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
- so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni.

II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

25. člen
(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)

(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.

(3) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine ter prejemnice ali prejemniki (v nadaljnjem besedilu: prejemniki) poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.

(4) Zavod lahko osebo iz prvega odstavka tega člena pred vključitvijo v obvezno zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo.

(5) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka bremenijo zavod.

TRETJI DEL
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA

III. poglavje: SPLOŠNI POJMI

26. člen
(pravice iz obveznega zavarovanja)

(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.

(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.

(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

IV. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA

27. člen
(pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

(1) Zavarovanec ali zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanka v obdobju od leta 2011 do leta 2013 starostno pokojnino, ko dopolni starost:

Leto

Leta

Meseci

2011

63

6

2012

64

0

2013

64

6

(3) Zavarovanec lahko v obdobju od leta 2011 do leta 2013, zavarovanka pa od leta 2011 do leta 2017, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi, če je dopolnil(a) najmanj 20 let pokojninske dobe in starost:

Leto

Zavarovanec

Zavarovanka

Leta

Meseci

Leta

Meseci

2011

63

6

61

6

2012

64

0

62

0

2013

64

6

62

6

2014

63

0

2015

63

6

2016

64

0

2017

64

6

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena znaša v obdobju od leta 2011 do leta 2020 za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, za zavarovanko v obdobju od leta 2011 do leta 2024, ki je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe, starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine v posameznem koledarskem letu:

Leto

Starost

Moški

Ženska

Leta

Meseci

Leta

Meseci

2011

60

0

58

0

2012

60

6

58

6

2013

61

0

59

0

2014

61

6

59

6

2015

62

0

60

0

2016

62

6

60

6

2017

63

0

61

0

2018

63

6

61

6

2019

64

0

62

0

2020

64

6

62

6

2021

63

0

2022

63

6

2023

64

0

2024

64

6

(5) Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobita zavarovanec v prehodnem obdobju od leta 2011 do leta 2016, zavarovanka pa v prehodnem obdobju od leta 2011 do leta 2019, pravico do starostne pokojnine, če v posameznem koledarskem letu brez dokupljene dobe izpolnjujeta naslednje pogoje starosti in dopolnjene pokojninske dobe:

Leto

Moški

Ženska

Starost

Pokojninska doba

Starost

Pokojninska doba

Leta

Meseci

Leta

Meseci

Leta

Meseci

Leta

Meseci

2011

58

0

41

0

55

0

38

0

2012

58

4

41

4

55

4

38

4

2013

58

8

41

8

55

8

38

8

2014

59

0

42

0

56

0

39

0

2015

59

4

42

4

56

4

39

4

2016

59

8

42

8

56

8

39

8

2017

57

0

40

0

2018

57

4

40

4

2019

57

8

40

8

28. člen
(znižanje starostne meje zaradi otrok in vojske)

(1) Zavarovancu, ki je skrbel za otroka v prvem letu otrokove starosti, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določena v prejšnjem členu, zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnimi pogodbami drugače določeno, za 8 mesecev, pri čemer se zavarovancu ne more znižati pod 60 let, zavarovanki pa ne pod 58 let.

(2) Do znižanja starostne meje iz prejšnjega odstavka je upravičena ženska, razen če je pravico do denarnega nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Če sta bila do denarnega nadomestila iz naslova starševstva upravičena oba, sta do znižanja starostne meje iz prejšnjega odstavka upravičena v sorazmernem delu.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ženski v prehodnem obdobju do leta 2016 starostna meja ne more znižati pod starost, ki je določena v četrtem odstavku prejšnjega člena.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko starostna meja za posameznega otroka v letu 2011 zniža za enega otroka za 6 mesecev, v letu 2012 pa se lahko zniža za posameznega otroka za 7 mesecev.

(5) Moškemu, ki je bil na služenju obveznega vojaškega roka, se lahko starostna meja iz prvega odstavka prejšnjega člena zniža za čas obveznega vojaškega roka.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko moškemu, zaradi obveznega služenja vojaškega roka, v prehodnem obdobju od leta 2011 do leta 2013, starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, zniža za čas obveznega vojaškega roka.

(7) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje po prvem in po petem ali šestem odstavku tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po prvem odstavku, nato pa tako znižana starost še po petem ali po šestem odstavku tega člena.

29. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine)

(1) Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe (moški) ali 38 let pokojninske dobe (ženska).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša v obdobju od leta 2011 do leta 2013 za zavarovance, za zavarovanke pa v obdobju od leta 2011 do leta 2016, starost, za zavarovanke pa v obdobju od leta 2011 do leta 2012 tudi pokojninska doba, za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v posameznem koledarskem letu:

Leto

Starost

Ženska

Moški

Ženska

Pokojninska doba

Leta

Meseci

Leta

Meseci

Leta

Meseci

2011

58

6

57

0

37

6

2012

59

0

57

6

37

9

2013

59

6

58

0

2014

58

6

2015

59

0

2016

59

6

V. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE

30. člen
(pokojninska osnova)

(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).

(2) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 30 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Za določitev pokojninske osnove se iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja izločijo 3 leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance.

(3) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

(4) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.

(5) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine.

(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151. člena tega zakona.

(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena znaša v letu 2011 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 30 let. Ko obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove doseže najugodnejših zaporednih 26 oziroma 27 let zavarovanja, se za določitev pokojninske osnove izloči 1 leto, ki je za zavarovanca najmanj ugodno. Ko doseže obračunsko obdobje najugodnejših zaporednih 28 oziroma 29 let zavarovanja, pa se izvzameta 2 leti, ki sta za zavarovanca najmanj ugodni.

(8) Izločitev enega oziroma dveh let, ki sta za zavarovanca najmanj ugodni, je možna tudi po preteku prehodnih obdobij, določenih v sedmem odstavku tega člena, če to omogoča dolžina obdobja zavarovanja, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove.

31. člen
(določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo
vsaj enega leta zavarovanja)

(1) Zavarovancu, ki po 1. januarju 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

(2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni mogoče ugotoviti.

32. člen
(upoštevanje nadomestil)

(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
- nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela;
- nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona, nadomestila za invalidnost, delno invalidsko nadomestilo in delna invalidska pokojnina po ZPIZ-1, če je bil zavarovanec v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan;
- nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem odstavku 80. člena tega zakona.

(2) Zavarovancem iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.

(4) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.

33. člen
(preračun plače na polni delovni čas)

(1) Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.

(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.

34. člen
(vštevanje plače za dopolnilno delo)

Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.

35. člen
(valorizacija osnov iz prejšnjih let)

(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.

(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na pet decimalnih mest:

PPZOKPU * 0,75513
PPZOKL

PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki,

PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto

(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

36. člen
(najnižja in najvišja pokojninska osnova)

(1) Najnižja pokojninska osnova se določi v višini najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.

(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.

37. člen
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)

(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 35 % (moškemu) ali 39 % (ženski). Za vsako nadaljnje leto do dopolnjenih 25 let pokojninske dobe se prišteje 1,5 %, po dopolnitvi te dobe pa 2 %.

(2) Odmerni odstotki tako znašajo:

Odmerni odstotekOdmerni odstotekOdmerni odstotek
Pokojninska dobamoškiženskePokojninska dobamoškiženskePokojninska
doba
moškiženske
1535,0 %39,0 %2550,0 %54,0 %3570,0 %74,0 %
1636,5 %40,5 %2652,0 %56,0 %3672,0 %76,0 %
1738,0 %42,0 %2754,0 %58,0 %3774,0 %78,0 %
1839,5 %43,5 %2856,0 %60,0 %3876,0 %80,0 %
1941,0 %45,0 %2958,0 %62,0 %3978,0 %
2042,5 %46,5 %3060,0 %64,0 %4080,0 %
2144,0 %48,0 %3162,0 %66,0 %
2245,5 %49,5 %3264,0 %68,0 %
2347,0 %51,0 %3366,0 %70,0 %
2448,5 %52,5 %3468,0 %72,0 %

(3) Če dopolnjena pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se minimalnemu odstotku prišteje 0,75 % do dopolnjenih 25 let pokojninske dobe, po dopolnitvi te dobe pa 1 %.

38. člen
(odmera predčasne pokojnine in izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine)

(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za moške v obdobju od leta 2011 do leta 2013 upošteva starost, določena v tretjem odstavku 27. člena tega zakona, za ženske pa v obdobju od leta 2011 do leta 2024 starost, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona.

(3) Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve starosti, določene v prvem odstavku tega člena.

(4) Če zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne pokojnine, pozneje uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu predčasna pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.

(5) Izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine v času izplačila dela predčasne pokojnine ne vpliva na višino tega izplačila.

39. člen
(najnižja pokojnina)

(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do starostne pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v višini 35 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do starostne pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka.

VI. poglavje: DELNA POKOJNINA

40. člen
(delna pokojnina)

(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 %.

(3) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.

(4) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
- izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
- odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
- ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.

VII. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA

41. člen
(pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)

Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

42. člen
(minimalna pokojninska doba)

Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo;

- poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta).

43. člen
(mlajši invalid)

(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.

44. člen
(štetje delovnih let od višje starostne meje)

Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.

45. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine)

(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

(2) Invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

46. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine v posebnih primerih)

Osebam, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja zavarovanja po prvem in drugem odstavku, prvi alineji tretjega odstavka ali drugi alineji petega odstavka 20. člena tega zakona in jim pokojninske osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

47. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni)

Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo najmanj 40 let (moški) ali 38 let (ženska).

48. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni)

(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona.

(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, najmanj v višini 47 % (moški) ali 51 % (ženske) pokojninske osnove.

(3) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.

49. člen
(upoštevanje prištete pokojninske dobe)

(1) Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 137. in 138. členu tega zakona.

(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku za invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dopolnjena pokojninska doba presega 40 let (moški) ali 38 let (ženska).

50. člen
(kombinirani vzroki invalidnosti)

(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.

(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.

51. člen
(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti)

(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.

(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od 35 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).

VIII. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI

52. člen
(pogoji na strani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic)

(1) Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta:
- izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali
- bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

(2) Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic po tem zakonu umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.

(3) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice vdove, vdovca oziroma drugih družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic po tem zakonu, ima enake posledice kot njegova smrt tudi pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega.

1. Vdovska pokojnina

53. člen
(pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine)

(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic:

- če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
- če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
- če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takšna nezmožnost.

(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.

(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

(5) Ne glede na to da je bil(a) vdova ali vdovec ob zavarovančevi smrti zavarovan(a) na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela, ali kot družinski pomočnik po predpisih, ki urejajo starševstvo ali predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je na dan nastanka zavarovalnega primera dopolnil starost, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

(6) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, znaša starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od leta 2011 do leta 2019:

LetoStarostna meja
Prvi, tretji in četrti odstavekTretji in četrti odstavek
201153 let in 6 mesecev48 let in 6 mesecev
201254 let49 let
201354 let in 6 mesecev49 let in 6 mesecev
201455 let50 let
201555 let in 6 mesecev50 let in 6 mesecev
201656 let51 let
201756 let in 6 mesecev51 let in 6 mesecev
201857 let52 let
201957 let in 6 mesecev52 let in 6 mesecev

54. člen
(vdovska pokojnina v posebnih primerih)

(1) Pravico do vdovske pokojnine ima tudi:
- vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
- ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
- ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.

(2) V primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.

2. Družinska pokojnina

55. člen
(pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine)

Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
- otroci;
- pastorki in starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).

56. člen
(preživljanje družinskega člana)

(1) Šteje se, da je zavarovanec ali uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če:
- je do smrti imel z njim skupno stalno prebivališče in
- njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 40 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera.

(2) Med dohodke družinskih članov šteje tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo dohodnino osnova za odmero dohodnine.

(3) Med dohodke družinskih članov ne šteje denarna socialna pomoč po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

(4) Če sta oba starša, ki ju je zavarovanec ali uživalec pravice preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz prvega odstavka tega člena delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek.

(5) Če družinski član iz prvega odstavka tega člena ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega odstavka, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 40 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu.

57. člen
(otroci)

(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.

(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti.

(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.

58. člen
(drugi družinski člani)

(1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so:
- do smrti umrlega dopolnili starost 60 let ali
- bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.

(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 60 let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.

(3) Pastorki umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v obdobju od leta 2011 do leta 2014 za mater, za očeta pa v letu 2011, starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine v posameznem koledarskem letu:

Leto

Starost (leta)

Mati

Oče

2011

56

59

2012

57

2013

58

2014

59

59. člen
(popolna nezmožnost za delo)

Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.

60. člen
(osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine)

(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:
- pokojnina;
- pokojnina in sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
- invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.

(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 45 % pokojninske osnove.

61. člen
(odmera in del vdovske pokojnine)

(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove iz prejšnjega člena.

(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 16 % najnižje pokojninske osnove.

(4) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.

62. člen
(odmera družinske pokojnine)

(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri ali več v višini 100 % osnove.

(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prejšnjega člena. Če pa imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prejšnjem odstavku, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.

(3) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali pa samo drugi družinski člani, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele. Če pa imajo pravico do družinske pokojnine tako otroci kot tudi drugi družinski člani in nekateri od njih živijo ločeno, se družinska pokojnina najprej razdeli na del, ki pripada otrokom, in del, ki pripada drugim družinskim članom, nato pa se vsak del razdeli naprej na enake dele, glede na število upravičencev.

(4) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri v sorazmernem delu od družinske pokojnine, v višini, določeni v prvem odstavku tega člena, pri čemer se vdova ali vdovec obravnavata enako kot otroci.

(5) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina tistega od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok.

IX. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

1. Splošni pojmi

63. člen
(definicija invalidnosti)

(1) Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

(2) Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:
- I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
- II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;

- III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

(3) Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

(4) Za zavarovanca iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.

(5) Pri zavarovancu iz prejšnjega odstavka je invalidnost podana, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.

(6) Zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da za delo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.

64. člen
(preostala delovna zmožnost)

(1) Preostala delovna zmožnost je podana:
- če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali
- če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali

- če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
- če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

(2) Preostala delovna zmožnost zavarovanca se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije.

65. člen
(vzroki za nastanek invalidnosti)

Vzroki za nastanek invalidnosti so:
- poškodba pri delu;
- poklicna bolezen;
- bolezen;
- poškodba zunaj dela.

66. člen
(poškodba pri delu)

(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje:
- poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;

- poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
- obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

(2) Za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 20. in 21. člena tega zakona.

67. člen
(poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva)

Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvi alineji prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do zdravstvenega varstva, če nastane:

- na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi; med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda; če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;
- na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi; med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
- na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;

- na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik; ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v teh zavodih ali organizacijah.

68. člen
(poklicna bolezen)

(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek določanja poklicne bolezni določi minister, pristojen za zdravje.

69. člen
(splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in:

- je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
- ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

(2) Zavarovanci iz 18. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.

X. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

1. Poklicna rehabilitacija

70. člen
(namen poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

71. člen
(obveznost poklicne rehabilitacije)

Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 77. člena tega zakona.

72. člen
(pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije)

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
- pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti;
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.

(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:
- pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti;
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

73. člen
(prilagoditev prostorov in delovnih sredstev
ter pospeševanje zaposlovanja)

(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, na ustreznem delovnem mestu potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.

(2) Če je za zaposlitev in ohranitev zaposlitve zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve.

(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja delovnih invalidov.

(4) Merila in postopek za določanje višine sredstev iz tega člena določi zavod.

74. člen
(poklicna rehabilitacija v posebnih primerih zavarovanja)

Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka, prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka 20. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov to ni mogoče.

75. člen
(načini poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
- s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
- z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
- z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.

76. člen
(privajanje na delo)

Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno rehabilitacijo, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.

77. člen
(pogodba o poklicni rehabilitaciji)

(1) Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec.

(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.

(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.

(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.

(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.

78. člen
(pravica do nastanitve)

Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.

79. člen
(dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.

(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.

(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.

80. člen
(nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.

(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.

2. Pravica do premestitve

81. člen
(pravica do premestitve)

(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
- po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega zakona;

- s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
- s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.

3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno

82. člen
(pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega,
najmanj štiri ure dnevno)

(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.

(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, delodajalec.

83. člen
(izbira pravice do poklicne rehabilitacije)

Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako zahtevo poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje. V tem primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno rehabilitacijo.

4. Začasno nadomestilo

84. člen
(začasno nadomestilo)

(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, pravico do začasnega nadomestila.

(2) Začasno nadomestilo se odmeri zavarovancu:
- iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti;
- iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(3) Začasno nadomestilo iz druge alineje prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje do dneva ponovne zaposlitve, vendar največ dve leti.

5. Pravica do nadomestila za invalidnost

85. člen
(pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila)

(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:

- ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali
- mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali
- je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
- se je zaposlil na drugem delovnem mestu.

(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri:
- v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;

- v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:
- v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;

- v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
- v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini 35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

6. Pravica do delnega nadomestila

86. člen
(pravica do delnega nadomestila in odmera delnega nadomestila)

(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.

(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
- 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno;

- 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno;
- 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno;
- 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno.

(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča:

- za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
- za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu;
- za 40 %, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(5) Delno nadomestilo, odmerjeno v skladu z drugim odstavkom tega člena, se zmanjša za 30 %, če zavarovanec po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje.

(6) Zavarovancu iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.

87. člen
(odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se odmerijo od osnove najmanj v višini 80 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje pokojnine.

(3) Denarno nadomestilo iz prvega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini 80 % najvišje pokojninske osnove.

88. člen
(brezposelni delovni invalidi)

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

89. člen
(zagotavljanje nadomestil)

(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka začasno nadomestilo, ki pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka del na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.

90. člen
(usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v zvezi s pravicami na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako kot pokojnine.

91. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega zakona.

(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.

(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.

92. člen
(sprememba delovnopravnega statusa delovnega invalida)

Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa delovnega invalida se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona ponovno odmeri.

93. člen
(poslabšanje zdravstvenega stanja in nova invalidnost)

(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.

(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.

(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.

94. člen
(kontrolni pregledi)

(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.

(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku petletnega roka.

(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.

(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.

XI. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

1. Letni dodatek

95. člen
(določitev letnega dodatka)

(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:

- višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 76 % najnižje pokojninske osnove;
- nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 76 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.

(2) Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.

(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

(4) Znesek letnega dodatka določi zavod s soglasjem ministra, pristojnega za finance.

96. člen
(določitev sorazmernega dela letnega dodatka)

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.

97. člen
(izplačilo letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja prejemkov)

(1) Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.

(2) Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

98. člen
(rok za izplačilo)

(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.

(2) V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.

2. Dodatek za pomoč in postrežbo

99. člen
(upravičenci)

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.

100. člen
(upravičenci – aktivni zavarovanci)

(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.

(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.

(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.

(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.

(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.

101. člen
(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)

(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

102. člen
(ugotavljanje in določanje pogojev)

(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.

(2) Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:

- pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;
- pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček;
- pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;
- pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;
- pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;

- pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;

- pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

103. člen
(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)

(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.

(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.

104. člen
(izbira)

Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.

XII. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV

105. člen
(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo uskladitve pokojnin)

(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.

(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.

(3) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.

106. člen
(način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin)

(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 70 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 30 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.

(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin.

(3) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.

107. člen
(uskladitev drugih prejemkov in osnov)

(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti in osnove, določene s tem zakonom.

(2) Letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo se usklajujeta skladno z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

ČETRTI DEL
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC

XIII. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

108. člen
(pridobitev pravic)

(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.

(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.

(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

109. člen
(izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja)

(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri.

(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine.

110. člen
(samopoškodba)

Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.

XIV. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE

111. člen
(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje)

(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(3) Pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena se vdovi, vdovcu ali drugemu družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do vdovske ali družinske pokojnine po uživalcu pokojnine ali po umrlem zavarovancu, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu oziroma od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(4) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.

(5) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.

(6) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil.

(7) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.

112. člen
(izplačilo v primeru spremembe števila souživalcev družinske pokojnine)

(1) Če uživata družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.

(2) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.

(3) Pokojnina, odmerjena po prvem in drugem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.

113. člen
(razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine)

(1) Vdova ali vdovec izgubi ali ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 29. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.

(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

(3) Otrok izgubi pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu ali je ne pridobi, če je sklenil zakonsko zvezo, ne glede na to, ali jo je sklenil pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravice ali po smrti, z izjemo otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne ali trajne nezmožnosti za delo, ali če se oba zakonca šolata in nista zavarovanca po tem zakonu.

114. člen
(ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine)

Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine:
- če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan preživljati ali

- če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine.

115. člen
(omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine)

Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.

116. člen
(ponovni vstop v zavarovanje)

(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati s polnim delovnim časom oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let in če njegov dohodek iz ponovnega zavarovanja iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, pod pogojem, da kmetija nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

(3) Uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. In 17. člena tega zakona najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
- 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
- 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
- 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
- 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

(4) Zavarovanec iz prejšnjega odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

(5) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15.,16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. Med dohodke se v primeru preseganja dohodkovnega cenzusa za vstop v zavarovanje, štejejo tudi prejemki iz naslova malega dela.

(6) Uživalcu pokojnine iz prvega in četrtega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.

117. člen
(ponovna odmera pokojnine)

(1) Zavarovancu se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine.

(2) Upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.

(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju pokojnine, ki je bila zmanjšana po prvem odstavku 38. člena tega zakona, se upošteva starost ob prenehanju zavarovanja, od katere se odšteje čas uživanja pokojnine pred ponovno vključitvijo v zavarovanje.

(4) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.

118. člen
(odstotno povečanje pokojnine)

(1) V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.

(2) Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri katerih je invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v stanju invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo odmero. Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

119. člen
(obveščanje o spremembah)

(1) Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.

(2) Upravljavec matičnih knjig mora zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice.

120. člen
(izplačevanje v tujino)

(1) Uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino, če je s to državo sklenjena mednarodna pogodba ali če ta država priznava takšno pravico državljanom Republike Slovenije.

(2) Uživalcu pravic, državljanu Republike Slovenije, ki se za stalno izseli, se pokojnina izplačuje v tujino.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo o živetju. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.

(4) Uživalcu pravice, ki ne ravna skladno z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.

XV. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

121. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.

(2) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.

122. člen
(izplačevanje delnega nadomestila)

(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.

(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.

(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.

(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po tretji alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.

(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po petem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.

123. člen
(izplačevanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja brezposelnim zavarovancem)

(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se izplačujeta:
- zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
- zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

124. člen
(izplačevanje nadomestila za invalidnost)

(1) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.

(2) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.

(3) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.

(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.

125. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja
zavarovancev, ki jim je delovno razmerje prenehalo)

Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

126. člen
(trajanje pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.

(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uživalcu invalidske pokojnine in brezposelnemu uživalcu nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina in nadomestila iz invalidskega zavarovanja izplačujejo, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice do denarnih dajatev prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

(4) Uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:

- 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
- 25 %, ko dela 2 uri na dan;
- 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
- 50 %, ko dela 4 ure na dan;
- 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
- 75 %, ko dela 6 ur na dan;
- 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.

(5) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.

127. člen
(izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja
uživalcem, ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda)

(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, ali uživalcu, ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

(2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki v določenem roku predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije in se udeleži pregleda.

(3) Uživalcu, ki se ni udeležil pregleda po preteku enega meseca od dneva roka, določenega za predložitev zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavnih bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, ali uživalcu, ki se udeleži pregleda po preteku enega meseca od dneva, ki je bil za to določen, se zadržani mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, ne izplačajo. Novi prejemki, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja, in dodatek za pomoč in postrežbo pa se mu izplačajo od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se po predložitvi zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije udeleži kontrolnega pregleda.

XVI. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

128. člen
(pridobitev pravice, začetek izplačevanja dodatka za pomoč
in postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine)

(1) Zavarovancu pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel, izplača pa se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.

(4) Osebam iz petega odstavka 100. člena tega zakona gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(5) Vse spremembe, ki vplivajo na višino in obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od naslednjega dne po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.

(7) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.

(8) Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje na način, določen v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111. člena tega zakona.

PETI DEL
POKOJNINSKA DOBA

129. člen
(pokojninska doba)

Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:
- čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona;
- čas, ki se zavarovancu skladno s tem zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov;

- čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona;
- čas, vštet v pokojninsko dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31. decembra 2010;
- čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1, všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.

130. člen
(zavarovalna doba)

(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim časom.

(2) Kot polni delovni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.

(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni čas.

(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni čas dosežen z delom v dveh ali več delovnih razmerjih.

(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.

(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.

(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

131. člen
(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v zavarovalno dobo)

V zavarovalno dobo šteje tudi čas:

- poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
- poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
- zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;

- ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.

132. člen
(podaljšano zavarovanje)

V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.

133. člen
(pogoj plačila prispevkov)

(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.

(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.

134. člen
(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki,
v zavarovalni dobi)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.

135. člen
(računanje zavarovalne in pokojninske dobe)

(1) Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.

(2) Ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(3) Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.

(4) Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna se, če ta zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.

136. člen
(dokup dobe)

(1) Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec še dodatno dokupi čas obveznega vojaškega roka, če mu to obdobje še ni bilo všteto v pokojninsko dobo.

137. člen
(prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.

(2) Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, predstavlja prišteto dobo:

- dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti, in
- ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.

(3) Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom nastanka invalidnosti.

(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.

138. člen
(prišteta doba za pridobitev in odmero pravic
na podlagi osebnih okoliščin)

(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.

(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se starostna meja iz 27. in 29. člena tega zakona zniža za toliko mesecev, kot znaša prišteta doba iz prejšnjega odstavka.

ŠESTI DEL
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA

139. člen
(nosilec informacijske službe)

(1) Nosilec informacijske službe za področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.

(2) Zavod se vključuje v enoten informacijski sistem javne uprave v Republiki Sloveniji.

140. člen
(podatki matične evidence)

(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca). Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v matični evidenci.

(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.

(3) Zavod na podlagi podatkov davčne uprave enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih in o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.

(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.

(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.

(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister za delo.

SEDMI DEL
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV

XVII. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE

141. člen
(vrste prihodkov)

(1) Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:

- zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz prvega odstavka 398. člena tega zakona;
- za posebne primere zavarovanja;
- za dokup pokojninske dobe.

(2) Med prihodke obveznega zavarovanja štejejo tudi prihodki od dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.

(3) Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz drugih virov.

142. člen
(vrste odhodkov)

Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
- pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
- stroški poklicne rehabilitacije;
- stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
- prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
- stroški delovanja zavoda;
- drugi odhodki.

XVIII. poglavje: PRISPEVKI

143. člen
(določitev in obračun prispevkov)

(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona pokrijejo pričakovani odhodki.

(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.

(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.

XIX. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV

144. člen
(osnove za osebe v delovnem razmerju)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:
- zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
- zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
- zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

145. člen
(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.

(2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža. Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona šteje renta, prejeta iz naslova ukrepov kmetijske politike za prenos kmetijskega gospodarstva.

(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov - iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine - za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil ali bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

(10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

(11) Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.

(12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.

(13) Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.

146. člen
(osnova za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja)

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je plačilo za opravljeno delo, prejeto v okviru drugega pravnega razmerja.

147. člen
(osnova za zavarovanje po drugih predpisih)

(1) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(2) Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.

(3) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila ali prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali po tem zakonu.

(4) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje svojega dela.

148. člen
(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)

Za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, se prispevki plačujejo od bruto zneska prejemka iz drugega pravnega razmerja.

149. člen
(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno
vključijo v obvezno zavarovanje)

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

150. člen
(osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje)

V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek.

151. člen
(osnova za dokup dobe)

(1) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz prvega odstavka 136. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slovenije za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

(3) Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni plačal prispevkov od osnove vsaj šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4) Prispevek se odmeri po stopnji, ki je z zakonom določena za prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezno zavarovanje.

(5) Osnova za plačilo prispevka za štetje obdobja iz drugega odstavka 136. člena tega zakona je 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

152. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
- zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;
- Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
- zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
- delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.

(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.

(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.

153. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
- delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do četrtega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;
- izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona;
- zavarovanci iz petega in šestega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;
- zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
- zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
- Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
- pristojna občina – za zavarovance iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.

(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.

(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu zakona se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.

154. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne osebe in osebe, pri katerih so te osebe na usposabljanju ali delu, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.

(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami.

155. člen
(zavezanec za plačilo prispevka za zaposlene invalide)

(1) Republika Slovenija je zavezanec za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide nad predpisano kvoto, določeno s predpisi, ki urejajo zaposlovanje invalidov.

(2) Republika Slovenija je zavezanec za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse zaposlene delavce v zaposlitvenih centrih.

(3) Republika Slovenija je zavezanec za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide v invalidskih podjetjih.

(4) Republika Slovenija je zavezanec za plačilo prispevkov za vse zaposlene delavce v invalidskih podjetjih, če le ta zaposlujejo več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti oziroma zaposlujejo več kakor tretjino delovnih invalidov II. ali III. kategorije invalidnosti s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, kakor to določa ta zakon.

(5) Republika Slovenija je zavezanec za plačilo prispevkov za vse zaposlene delavce v invalidskih podjetjih, če le ta zaposlujejo vsaj 50 % invalidov.

156. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starejše delavce)

Republika Slovenija je ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona v skladu s posebnim zakonom iz 161. člena tega zakona zavezanec za plačilo prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona.

157. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)

(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko delodajalci uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če delodajalec za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.

(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.

158. člen
(plačevanje prispevkov)

(1) Prispevki za obvezno zavarovanje, ki so določeni s tem zakonom, se plačujejo zavodu.

(2) Prispevki za obvezno zavarovanje se plačajo v skladu s predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti za plačilo prispevkov.

(3) Z namenom kontrole pravilnosti plačila prispevkov ima zavod pravico nadzora nad poslovnimi knjigami zavezancev za plačilo prispevkov.

159. člen
(pobiranje prispevkov)

(1) Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira davčna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.

(2) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se glede postopka, pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporabljata zakona, ki urejata davčni postopek in davčno službo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.

160. člen
(plačilo prispevkov za obdobja vzpostavitve
lastnosti zavarovanca za nazaj)

(1) Ko je na podlagi sodbe sodišča lastnost zavarovanca vzpostavljena za nazaj na podlagi določenega pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje po tem zakonu, se prispevki obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila obveznosti, na podlagi tako vzpostavljenega pravnega razmerja.

(2) Če se prispevki iz prejšnjega odstavka plačujejo od posameznega prejemka, je osnova za obračun prispevkov mesečna osnova iz obdobja, na katero se nanaša.

(3) Če ni podatkov o osnovi iz prejšnjega odstavka iz obdobja, na katero se nanaša ter v drugih primerih se prispevki obračunajo od zneska 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz tega obdobja, preračunanega na mesec oziroma sorazmerno glede na obdobje, na katerega se nanaša plačilo prispevkov.

(4) Zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca so v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena zavarovanci, zavezanci za plačilo prispevka delodajalca pa izplačevalci plač, nadomestil in drugih prejemkov, od katerih se obračunavajo prispevki.

(5) Zavezanec za plačilo prispevka po tem členu je dolžan od obračunanih prispevkov obračunati in hkrati z obračunanimi prispevki plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri z ročnostjo enega leta, od prvega dneva obdobja vzpostavitve lastnosti zavarovanca do poteka roka za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka tega člena, po stopnji, ki je veljala na prvi dan obdobja vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj.

(6) Zavezanec je dolžan plačati prispevke skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka ob izplačilu posameznega prejemka, ki je izplačan na podlagi sodbe sodišča.

(7) Ko je vzpostavljena lastnost zavarovanca za nazaj na podlagi dokupa pokojninske dobe, je zavezanec dolžan plačati prispevek za dokup pokojninske dobe v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.

XX. poglavje: PRIHODKI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA

161. člen
(obveznosti državnega proračuna)

(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov.

(2) Osnove in način poračuna finančnih obveznosti določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

162. člen
(sofinanciranje iz državnega proračuna)

Republika Slovenija iz državnega proračuna in iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.

163. člen
(zagotavljanje likvidnosti zavoda)

Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva.

XXI. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE

164. člen
(vodenje denarnih sredstev zavoda)

Zavod ima podračun, v okviru katerega se vodijo denarna sredstva za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

165. člen
(finančni načrt zavoda)

(1) Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.

(2) Finančni načrt iz prejšnjega odstavka se sestavlja in sprejema za vsako koledarsko leto posebej ali za časovno obdobje, za katero se sprejema državni proračun.

(3) Finančni načrt sprejme svet zavoda. Vlada Republike Slovenije da soglasje k finančnemu načrtu.

166. člen
(letno poročilo zavoda)

Zavod pripravi letno poročilo za prejšnje koledarsko leto v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo in javne finance.

XXII. poglavje: PREMOŽENJE ZAVODA

167. člen
(premoženje zavoda)

V premoženje zavoda se štejejo nepremičnine, stvarnopravne in obligacijsko pravne pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.

168. člen
(nastopanje zavoda v pravnem prometu)

(1) Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in opravljati druge posle z namenom povečanja svojega premoženja v skladu s tem zakonom in statutom zavoda.

(2) Zavod ima v pravnem prometu neomejeno pravno in poslovno sposobnost ter lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in prevzema obveznosti.

(3) Za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, zavod odgovarja s svojim celotnim premoženjem.

(4) Zavod ima pravico ustanavljati gospodarske družbe, javne sklade, javne zavode in varstvene delavnice (gospodarski subjekti za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje invalidnosti).

OSMI DEL
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC

XXIII. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

169. člen
(uveljavljanje pravic)

(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.

(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.

(3) Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.

(4) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.

170. člen
(varstvo pravic)

(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe.

(2) V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec.

171. člen
(sodno varstvo)

(1) Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.

(2) Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti.

172. člen
(pristojnost za odločanje)

O pravicah iz zavarovanja odločajo:
- na prvi stopnji – območna enota zavoda;
- na drugi stopnji – enota na sedežu zavoda.

173. člen
(revizija)

(1) Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu naključne izbire.

(2) Revizija se opravi po uradni dolžnosti.

(3) Revizija ne zadrži izvršitve odločbe.

(4) Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.

174. člen
(učinek revizije)

(1) Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih, za pravice po mednarodnih pogodbah pa v štirih mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.

(2) V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.

(3) Odločba o pravici iz obveznega zavarovanja, izdana v revizijskem postopku, učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji.

(4) Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda najpozneje v 30 dneh od prejema odločbe o reviziji novo odločbo prve stopnje o vseh pravicah, razen za pravice po mednarodnih pogodbah, kjer je rok za izdajo 60 dni od prejema odločbe o reviziji.

(5) Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi, ali je nova odločba popravljena v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.

175. člen
(revizija izvedenskih mnenj)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja v revizijo predložijo pozitivna mnenja invalidske komisije I. stopnje o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih pa po načelu naključne izbire. Revizijo opravi invalidska komisija II. stopnje.

(2) V reviziji lahko invalidska komisija izvedensko mnenje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I. stopnje.

176. člen
(sodno varstvo v postopku revizije)

(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.

(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.

(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.

177. člen
(ugotavljanje lastnosti zavarovanca)

(1) Lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja se ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco.

(2) Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 20. in 21. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz obveznega zavarovanja.

(3) Za zavarovance iz 18. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja in se lastnost zavarovanca ugotavlja ob nastanku tega zavarovalnega primera.

XXIV. poglavje: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA

178. člen
(začetek postopka za uveljavljanje pravic)

(1) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika.

(2) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. V soglasju z osebnim zdravnikom se lahko postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zdravnik). Če je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali pooblaščenega zdravnika v soglasju z osebnim zdravnikom, pa umaknejo predlog, ni mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje. Če je bil postopek uveden na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika predloga.

(3) Postopek iz prvega odstavka tega člena je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.

(5) Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda.

179. člen
(trajanje postopka)

(1) Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.

(2) V roku, določenem v prejšnjem odstavku, se izda tudi odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb.

180. člen
(akontacija)

(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.

(2) Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje tudi zavarovancu.

181. člen
(izvedenski organi)

(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.

(2) Izvedenski organi zavoda dajejo izvedenska mnenja tudi na zahtevo tujih nosilcev zavarovanja, drugih organov in oseb, če tako določajo mednarodne pogodbe.

(3) Izvedenski organi zavoda so invalidske komisije I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in zdravniki posamezniki, ki jih imenuje pristojni organ zavoda.

(4) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost poda izvedensko mnenje senat v sestavi najmanj dveh zdravnikov izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.

(5) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije uveljavlja izbirno pravico do poklicne rehabilitacije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije, tudi na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.

(6) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi pooblaščenimi zdravniki.

(7) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.

(8) Zavod določi organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.

(9) Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o vrsti in stopnji telesne okvare, ki se šteje po 138. členu tega zakona med osebne okoliščine, zaradi katere je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih.

(10) Zavod lahko opravljanje nalog, ki jih imajo izvedenski organi Zavoda, prenese v skladu z veljavno zakonodajo, tudi na drugo institucijo. To velja tudi v zvezi s pripravo splošnih aktov iz osmega odstavka tega člena.

182. člen
(izvršljivost odločb)

(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(2) Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.

(3) Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna.

(4) Odločbe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih, ko je s tem zakonom določeno, da jih v določenem delu izvrši delodajalec ali zavod za zaposlovanje.

183. člen
(razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
in učinek obnove postopka)

(1) Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.

(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena se lahko izda v roku desetih let od vročitve odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.

(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.

(4) Na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, učinkuje tudi odločba, izdana v obnovi postopka.

184. člen
(stroški postopka)

(1) Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev v postopkih pred sodišči, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod.

(2) Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem ali uživanjem pravic, kadar ga zavod:
- napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev;
- napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.

(3) Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je določena za spremljanje zavarovanca iz prejšnjega odstavka.

(4) Povračilo potnih stroškov se določi v znesku stroškov prevoza in stroškov prehrane ter namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.

(5) Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega sredstva, upoštevajoč zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino poti, potovalne pogoje in način uveljavljanja povračila potnih stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.

DEVETI DEL
ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

XXV. poglavje: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE

185. člen
(organizacija zavoda)

Zavod je organiziran tako, da zagotavlja učinkovito upravljanje s sredstvi za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

186. člen
(svet zavoda)

(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 15 članov, od tega:
- 4 člane imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;
- 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;
- 3 člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
- 3 člane imenuje Vlada Republike Slovenije;
- 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
- 1 člana izvolijo delavci zavoda.

(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.

(3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.

(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
- spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
- ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
- določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
- sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
- odloča o načinu uporabe sredstev in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
- odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
- imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;

- sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja in druge splošne akte zavoda;
- izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada.

187. člen
(generalni direktor)

(1) Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.

(2) Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

(3) Generalnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda. K imenovanju direktorja zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

188. člen
(statut)

(1) Zavod ima statut.

(2) Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda, njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje, pristojnosti, organizacijo in način delovanja sveta zavoda, organizacijo služb zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.

(3) K statutu zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

(4) Statut in splošni akti zavoda za izvajanje obveznega zavarovanja se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

XXVI. poglavje: NADZOR

189. člen
(nadzor)

(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.

(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje sveta zavoda.

(3) Minister, pristojen za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda in državnim proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.

(4) Zavod izvaja interni strokovni nadzor.

DESETI DEL
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV

190. člen
(odgovornost posameznika za škodo zavodu)

(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.

(2) Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.

(3) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.

(4) Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe iz tega člena.

191. člen
(odgovornost delodajalca za škodo zavodu)

(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

(2) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.

(3) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.

(4) Kot delodajalec se v smislu tega člena šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo.

192. člen
(izključitev kritja zavarovanega primera)

(1) V primerih iz 190. in 191. člena tega zakona šteje, da je imel zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani primer pokrit z zavarovanjem po tem zakonu.

(2) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.

(3) Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.

193. člen
(ugotavljanje odškodnine)

(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz 190., 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod.

(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine po prejšnjem odstavku se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.

(4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.

194. člen
(povrnitev preplačil)

(1) Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

(2) Zavod preveč izplačani znesek iz prejšnjega odstavka pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.

(3) Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno. Zastaralni rok treh let od prejema denarnega zneska se upošteva po uradni dolžnosti.

(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

(5) V primeru, ko oseba uživa pokojnino ali kakšno drugo pravico iz obveznega zavarovanja, lahko zavod odloči, da se preplačilo povrne v obrokih, ki se odtegujejo od navedenih prejemkov.

195. člen
(povrnitev preplačil zaradi smrti upravičenca)

(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnega prometa direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.

(2) Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnega prometa dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa.

196. člen
(odškodninska odgovornost zavoda)

(1) Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja.

(2) Če je zavod dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe na prvi stopnji ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca oziroma druge osebe, se upravičencu izplača v breme zavoda odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek moral biti izplačan, pa do izvršitve odločbe.

(3) Če je vzrok za izdajo neustrezne oziroma nepravočasne odločbe sporen, ima zavod pravico terjati izplačano odškodnino zaradi plačila zamudnih obresti od odgovornih oseb.

(4) Zavod je dolžan odškodnino iz drugega odstavka tega člena izplačati v 60 dneh po plačilu denarnih dajatev

197. člen
(zamudne obresti)

(1) Če zavod ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva, je dolžan izplačati prejemniku zamudne obresti na zapadle prejemke ali ga v istem roku pozvati, da sporoči potrebne podatke ali prejemke dvigne na blagajni zavoda.

(2) Zamudne obresti se odmerijo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, od naslednjega dne po izteku roka iz prejšnjega odstavka.

ENAJSTI DEL
POKLICNO ZAVAROVANJE

XXVII. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

198. člen
(pojem poklicnega zavarovanja)

(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.

(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačane prispevke.

(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

199. člen
(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja)

(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati.

(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;

- da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
- da se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.

200. člen
(prispevki za poklicno zavarovanje)

(1) Zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.

(2) Prispevki za poklicno zavarovanje imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje je plača zavarovanca oziroma nadomestilo plače.

(4) Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, znaša najmanj 10,55 % od osnove.

201. člen
(postopek za vključitev v poklicno zavarovanje)

(1) Delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, so vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.

(2) Posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih v soglasju s socialnimi partnerji določi minister za delo, poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka, določi tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje ali ugotovi zmanjšanje škodljivih vplivov delovnega mesta ali pa, da niso več izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona.

(3) S posebnim zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.

(4) Posebno komisijo za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja iz drugega odstavka tega člena imenuje minister, pristojen za delo. Pravico predlagati člane komisije imajo tudi predstavniki delodajalcev in zavarovancev.

(5) Ugotovitve komisije iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega odstavka 398. člena tega zakona.

(6) Seznam delovnih mest iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena objavi minister, pristojen za delo, v Uradnem listu Republike Slovenije.

XXVIII. poglavje: PRAVICE IZ POKLICNEGA ZAVAROVANJA

202. člen
(pravice iz poklicnega zavarovanja)

(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanci ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobijo pravico do poklicne pokojnine.

(2) Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu, k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodana doba).

(3) Če je zavarovanec v času uživanja pravice do poklicne pokojnine na podlagi 25. člena tega zakona prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se mu to obdobje, ob uveljavitvi pravic iz obveznega zavarovanja ne upošteva pri izračunu pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen, če je to za zavarovanca ugodneje.

(4) S posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi, da prispevke zavarovanca iz prejšnjega odstavka, za zavarovanca, ki je že uveljavil pravico do poklicne pokojnine, plačuje delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje.

(5) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(6) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka prišteje tudi doba, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.

(7) Šteje se, da zavarovanec, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.

203. člen
(poklicna pokojnina)

Poklicna pokojnina se izplačuje upravičencu v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju, glede na odločitev zavarovanca.

204. člen
(pogoji za pridobitev pravice)

(1) Zavarovanec pridobi pravico do poklicne pokojnine:
- ko skladno z določbami tega zakona njegova pokojninska doba skupaj z dodano dobo znaša 40 let (moški) ali 38 let (ženske) in
- če sredstva zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje pravice do poklicne pokojnine.

(2) Šteje se, da sredstva na osebnem računu zavarovanca zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine v primeru:
- ko odmerjena mesečna poklicna pokojnina znaša najmanj toliko, kot znaša 80 % najnižje pokojninske osnove v mesecu uveljavitve pravice do poklicne pokojnine in
- ko se poklicna pokojnina najmanj v tej višini lahko izplačuje do trenutka, ko zavarovanec izpolni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine, glede na odločitev zavarovanca.

(3) Zavarovanec ob izpolnitvi pogoja iz prve alineje prvega odstavka tega člena preveri izpolnjevanje pogoja iz druge alineje prvega odstavka z vložitvijo zahtevka pri upravljavcu sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Podrobnejšo vsebino zahtevka iz prejšnjega stavka določa pokojninski načrt. Zavarovanec, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka tega člena, se odloči, ali bo uveljavil pravico do uživanja poklicne pokojnine ali bo njen začetek odložil.

(4) Ob uveljavitvi pravice iz prvega odstavka tega člena upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, glede na višino sredstev na osebnem računu zavarovanca in na podlagi aktuarskega izračuna, izračuna višino mesečne poklicne pokojnine in izda polico.

(5) Zavarovancu se poklicna pokojnina iz prejšnjega odstavka izplačuje do izpolnitve pogoja za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine, glede na odločitev zavarovanca.

(6) Če je zavarovanec še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ima pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na osebnem računu pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku, skladno z določbami drugega odstavka 221. člena tega zakona ali pa zahteva, da se sredstva, skladno z določbami 248. člena tega zakona, prenesejo v individualno pokojninsko zavarovanje, kjer zavarovanec pridobi pravice skladno z določbami dvanajstega dela tega zakona.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek ima zavarovanec, ki izpolni pogoja za pridobitev poklicne pokojnine in je najmanj 20 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski ter ne uveljavlja poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku. Enako pravico ima tudi zavarovanec, ki je poklicni vojak in se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju na podlagi zakona zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe.

205. člen
(odlog uživanja pravice do poklicne pokojnine)

Ob pridobitvi pravice do poklicne pokojnine se lahko zavarovanec odloči, da bo odložil začetek uživanja poklicne pokojnine.

206. člen
(enkratno izplačilo sredstev)

(1) Zavarovanec, ki se invalidsko upokoji, ima pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja na osebnem računu, izračunanega na način, določen v tretjem odstavku 310. člena tega zakona.

(2) V primeru smrti zavarovanca v času do poklicne upokojitve, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca, izračunana na način, določen v tretjem odstavku 310. člena tega zakona.

207. člen
(jamstvo Republike Slovenije)

V primeru, ko je nad upravljavcem sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

XXIX. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA

208. člen
(pokojninski načrt poklicnega zavarovanja)

(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
- postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
- višino prispevkov za poklicno zavarovanje;
- način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
- minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke;
- naložbeno politiko;
- stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
- stroške v breme sredstev sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
- določbe o izplačilu v enkratnem znesku;
- določbe o pridobitvi in izplačilu poklicne pokojnine;
- določbe o prenehanju članstva in zadržanju pravic;
- postopek obveščanja članov.

(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe, na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, sprejme minister pristojen za delo.

(3) Za sprejem in spremembo pokojninskega načrta se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.

(4) Določbe pokojninskega načrta in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih sprejme minister, pristojen za delo, upravljavec pa jih je dolžan uporabljati najkasneje v roku 30 dni.

XXX. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

209. člen
(sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

(1) Poklicno zavarovanje izvaja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se lahko oblikuje izključno kot vzajemni pokojninski sklad.

(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izključno kritju obveznosti do zavarovancev poklicnega zavarovanja.

(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti zavarovancev poklicnega zavarovanja, članov sklada.

(4) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja vzpostavi in obdeluje naslednje evidence:
- evidenco zavarovancev;
- evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
- evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje.

(5) Evidenca zavarovancev vsebuje:
- osebne podatke: ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana ali enotno matično številko tujca, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo;

- davčno številko;
- podatke o zaposlitvi: podjetje, delovno mesto;
- podatke o pokojninski dobi;
- številko dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
- podatek o prispevni stopnji.

(6) Evidenca zavezancev za plačilo prispevkov vsebuje:

- ime in sedež;
- registrsko številko;
- davčno številko.

(7) Evidenca o obračunanih in plačanih prispevkih vsebuje:
- podatke o zavezancu za plačilo prispevkov iz šestega odstavka tega člena;
- podatke o zavarovancu iz petega odstavka tega člena;
- znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
- znesek vplačanega prispevka in razporeditev na osebni kapitalski račun zavarovanca.

(8) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje:
- osebne podatke delavca: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko, podatke o pokojninski dobi;
- podatke o zaposlitvi: delovno mesto, datum razporeditve;
- šifro delovnega mesta;
- ime in sedež delodajalca;
- registrsko številko delodajalca;
- davčno številko delodajalca;
- matično številko delodajalca;
- šifro dejavnosti.

(9) Osebni podatki se zbirajo praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje, se zbirajo na podlagi podatkov delodajalcev, podatki o pokojninski dobi se črpajo iz matične evidence pri zavodu, podatki o pravilnosti obračunanih prispevkov se pridobijo iz davčne evidence.

(10) Zavod in upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih za namen ugotovitve izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, določitve njene višine in njeno izplačevanje.

(11) Podatki iz petega odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne vrednosti enot premoženja.

210. člen
(upravljavec sklada)

(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev in drugih upravičencev upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba) ustanovljena skladno po ZPIZ-1, in sicer ločeno od svojega drugega premoženja.

(2) Storitve upravljanja sklada obsegajo:
- zbiranje premij poklicnega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev sklada;
- upravljanje s premoženjem sklada;
- izplačevanje poklicnih pokojnin in odkupnih vrednosti.

(3) Za izplačevanje poklicnih pokojnin, se oblikuje poseben kritni sklad, skladno z drugim odstavkom 349. člena tega zakona.

(4) Kapitalska družba lahko posle iz drugega in tretjega odstavka tega člena s pogodbo prenese na zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

211. člen
(obveščanje in poslovanje sklada)

(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil sklad o tem obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca.

(2) Za namen določitve poklicne pokojnine je zavod po pooblastilu zavarovanca dolžan upravljavcu sklada pravočasno posredovati podatke o datumu pridobitve pravice do predčasne ali starostne pokojnine za zavarovanca poklicnega zavarovanja ter druge podatke, ki vplivajo na pridobitev in uživanje poklicne pokojnine.

212. člen
(smiselna uporaba)

(1) Če v tem poglavju ni drugače določeno se glede poslovanja sklada, obveščanja, odbora sklada, uporabljajo določbe dvanajstega dela tega zakona o pokojninskem skladu, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne uporabljajo določbe dvanajstega dela tega zakona, ki se nanašajo na pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.

213. člen
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški)

(1) Upravljavec je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada v višini, določeni v pokojninskem načrtu pokojninskega sklada.

(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.

(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.

(4) Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko pokojninskega sklada ne sme znašati več kot 1,0 %.

DVANAJSTI DEL
DODATNO ZAVAROVANJE

XXXI. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

214. člen
(pojem)

(1) Dodatno zavarovanje predstavlja po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev in zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: člani), vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge v tem zakonu določene pravice.

(2) Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje, se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.

(3) Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).

(4) Določbe tega dela se smiselno uporabljajo tudi za:
- zaprte vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04) določeno drugače;
- sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, če v enajstem delu tega zakona ni določeno drugače;
- prvi pokojninski sklad ustanovljen na podlagi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno drugače.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko določbe tega zakona, ki se nanašajo na preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada uporabljajo tudi za vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po ZKDPZ.

215. člen
(člani dodatnega zavarovanja)

(1) V dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

(2) Pogoji zavarovanja, določeni v pokojninskem načrtu, in pogoji za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja ne smejo biti določeni različno glede na katerokoli osebno okoliščino.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko pogoji zavarovanja pri izračunu višine pokojninske rente določeni različno glede na starost.

216. člen
(pokojninski sklad)

(1) Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem zakonu.

(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
- vzajemni pokojninski sklad;
- krovni pokojninski sklad ali
- kritni sklad.

(3) Noben drug subjekt, razen pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka ter subjektov iz 327. člena tega zakona, ne sme zbirati denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako drugače zagotavljati pogoje za zbiranje denarnih sredstev za namene dodatnega zavarovanja po tem zakonu.

217. člen
(naložbene strategije dodatnega zavarovanja)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada sredstva, zbrana v okviru dodatnega zavarovanja, upravlja:
- v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz 311. člena in 324. člena tega zakona ali
- v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo skladno s 312. ali 325. členom tega zakona.

(2) Metodologijo za izračun in višino minimalne zajamčene donosnosti določi minister, pristojen za finance.

XXXII. poglavje: PRAVICE NA PODLAGI DODATNEGA ZAVAROVANJA

1. Prejemki

218. člen
(prejemki iz dodatnega zavarovanja)

Član dodatnega zavarovanja na podlagi dodatnega zavarovanja in po izpolnitvi pogojev, določenih v 219. in 220. členu tega zakona, pridobi pravico do pokojninske rente, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona, in ki se izplačuje skladno z drugim odstavkom 348. člena tega zakona.

219. člen
(pogoji za pridobitev pravice do dodatne pokojnine)

(1) Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu s tem zakonom.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do invalidske pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3) Članu, ki je pridobil pravico do dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi na ozemlje druge države.

220. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine)

(1) Član pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred izpolnitvijo pogojev iz prvega odstavka 219. člena tega zakona, če:
- je dopolnil 57 let starosti in
- ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

(2) Članu, ki je pridobil pravico do predčasne dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi na ozemlje druge države.

2. Odkupna vrednost premoženja

221. člen
(pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku)

(1) Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
- če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
- če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.

(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača skladno z določbami 310. člena tega zakona.

(3) Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, skladno z določbami 310. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini celotne odkupne vrednosti premoženja vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, skladno z določbami 310. člena tega zakona.

(5) Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.

(6) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje skladno z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

XXXIII. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA

1. Pokojninski načrti

222. člen
(pokojninski načrt)

(1) Prostovoljno dodatno zavarovanje iz tega poglavja se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninske rente se izplačujejo na podlagi pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente.

(2) Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

(3) Pokojninski načrt se izvaja na podlagi upravljanja pokojninskih skladov, ustanovljenih po tem zakonu.

(4) Spremembe pokojninskega načrta se uporabljajo za vse člane, tudi za tiste, ki so se v dodatno zavarovanje vključili pred temi spremembami.

223. člen
(predmet)

(1) Pokojninski načrt predstavlja splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do:
- dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
- predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona.

(2) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje delodajalec in je namenjen kolektivnemu zavarovanju.

(3) Pokojninski načrt individualnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje upravljavec pokojninskega sklada in je namenjen individualnemu zavarovanju.

(4) Oseba je lahko istočasno vključena v dodatno zavarovanje samo po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja in po enem pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja, ki izpolnjujeta pogoje iz 225. člena tega zakona.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.

(6) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent iz dodatnega zavarovanja.

224. člen
(vsebina pokojninskega načrta)

(1) Pokojninski načrt vsebuje:
- opredelitev ali gre za dodatno zavarovanje, ki se izvaja na podlagi naložbene politike življenjskega cikla, ali za zavarovanja z zajamčenim donosom;
- opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja pokojninski načrt;
- opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali kolektivnemu zavarovanju;
- pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno zavarovanje;
- določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne pogojuje z izplačevanjem pokojninske rente;
- način in roke za izvedbo vplačil;
- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v takšnih primerih;
- pogoje za sklenitev mirovanja individualnega zavarovanja;
- pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine;
- postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente;
- upravljavca sklada;
- pogoje za mirovanje.

(2) Za izplačevanje pokojninske rente, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje skladno z določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja pokojninske rente in ki je odobren skladno z določbami 225. člena tega zakona.

225. člen
(odobritev pokojninskega načrta)

(1) Pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo davčne in druge olajšave, odobri minister, pristojen za delo.

(2) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta vloži upravljavec pokojninskega sklada, ki bo izvajal pokojninski načrt.

(3) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente vloži izplačevalec pokojninske rente.

(4) Če upravljavec pokojninskega sklada še ni vpisan v sodni register, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka njegov ustanovitelj.

(5) Zahtevi iz drugega in tretjega ali četrtega odstavka tega člena vložnik priloži:
- besedilo pokojninskega načrta;
- obrazložitev posameznih določb pokojninskega načrta ter
- dokazilo o plačilu upravne takse, skladno z zakonom, ki ureja upravne takse.

(6) Minister, pristojen za delo, odobri pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če ugotovi, da pokojninski načrt vsebuje vse obvezne sestavine skladno z določbo 224. člena tega zakona ter da so določbe pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v skladu s tem zakonom.

(7) Minister, pristojen za delo, odloči o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente z odločbo v upravnem postopku.

(8) Minister, pristojen za delo, izda odločbo o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema popolne zahteve za odobritev.

(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vse kasnejše spremembe pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz prvega odstavka tega člena. Poleg dokumentov iz četrtega odstavka tega člena, vložnik zahteve za spremembo pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente zahtevi priloži še:
- besedilo sprememb določb;
- obrazložitev besedila sprememb določb, iz katerega so razvidne predlagane spremembe določb;
- čistopis z vključenimi spremembami ter
- obrazložitev učinkov spremenjenega pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente za obstoječe člane pokojninskega sklada.

(10) Pokojninski načrt in spremembe pokojninskega načrta pričnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo, ter se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve pravil ali sprememb pravil.

2. Register pokojninskih načrtov

226. člen
(registracija pokojninskega načrta)

(1) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, odobren v skladu 225. členom tega zakona, se vpiše v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ (v nadaljnjem besedilu: register).

(2) Register je sestavljen iz glavne knjige in zbirke listin.

(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se vpišejo v register.

(4) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente ter listine, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se predložijo registru, se vložijo v zbirko listin.

227. člen
(prijava za vpis v register)

Prijavo za vpis v register vloži upravljavec pokojninskega sklada ali izplačevalec pokojninske rente po tem zakonu.

228. člen
(podzakonski akt)

Natančnejši predpis o vsebini in obliki prijave za vpis v register, prijavi sprememb, načinu dajanja podatkov ter dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti prijavi za vpis v register, izda minister, pristojen za finance.

229. člen
(postopek vpisa v register)

(1) Postopek za vpis v register se začne z vložitvijo prijave iz 227. člena tega zakona.

(2) O vpisu v register odloča na prvi stopnji davčni urad, pri katerem je vlagatelj prijave, kot zavezanec za davek, vpisan v register.

(3) Davčni urad iz prejšnjega odstavka opravi vpis v register, če je prijavo v predpisani obliki in vsebini vložila pristojna oseba, če so prijavi priložene predpisane listine in če pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki se prijavlja za vpis v register, izpolnjuje pogoje iz prvega in šestega odstavka 225. člena tega zakona.

(4) Davčni urad iz drugega odstavka tega člena oceni ali so za vpis v register izpolnjeni predpisani pogoji ter izda odločbo, s katero odloči o prijavi za vpis v register.

230. člen
(pravna sredstva)

(1) Zoper odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena je dovoljena pritožba.

(2) Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe pri organu, ki izdal odločbo na prvi stopnji.

(3) Za odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka tega člena je na drugi stopnji stvarno pristojno Ministrstvo za finance.

231. člen
(učinek vpisa)

(1) Delodajalec in člani dodatnega zavarovanja pridobijo pravico do davčnih in drugih olajšav z vpisom pokojninskega načrta v register.

(2) Člani, ki so prejemniki pokojninske rente, pridobijo pravico do davčnih in drugih olajšav z vpisom pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v register.

(3) Za vpis pokojninskega načrta v register se šteje dan, ko postane pravnomočna odločba o odobritvi prijave za vpis v register.

232. člen
(izbris iz registra)

(1) Pristojni davčni urad izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente iz registra, če ugotovi:
- da pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem zakonu;
- da se je dodatno zavarovanje po vpisanem pokojninskem načrtu prenehalo izvajati.

(2) Pristojni davčni urad izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente iz registra tudi, če ugotovi, da je bil pokojninski načrt vpisan v register na podlagi neresničnih dejstev ali listin.

(3) Zoper odločbo o izbrisu pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz registra je dovoljena pritožba.

(4) Za vložitev in odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o vložitvi in odločanju o pritožbi zoper odločbo o vpisu v register.

(5) Posledica izbrisa pokojninskega načrta iz registra je izguba pravice do davčnih in drugih olajšav iz prejšnjega člena, in sicer od dneva pravnomočnosti odločbe o izbrisu.

3. Kolektivno dodatno zavarovanje

233. člen
(pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja)

(1) Delodajalec oblikuje pokojninski načrt za svoje zaposlene s tem, da se s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta iz 235. člena tega zakona ali v okviru kolektivne pogodbe zaveže, da bo financiral ta pokojninski načrt tako, da bo vplačeval premijo v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v kolektivno zavarovanje po tem pokojninskem načrtu.

(2) Delodajalec oblikuje pokojninski načrt tudi tako, da pristopi k odobrenemu pokojninskemu načrtu kolektivnega zavarovanja, ki se izvaja na podlagi odprtega pokojninskega sklada.

(3) V pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ki ga je oblikoval delodajalec skladno s 235. členom tega zakona, se pod enakimi pogoji in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja pri delodajalcu določi, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.

(5) Delodajalec lahko hkrati financira največ tri pokojninske načrte kolektivnega zavarovanja iz prvega odstavka 225. člena tega zakona.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko delodajalec prevzemnik eno leto od dneva prenosa podjetja financira več pokojninskih načrtov kolektivnega zavarovanja iz 225. člena tega zakona, če prevzetim delavcem zagotavlja pravice skladno z določbo drugega odstavka 239. člena tega zakona.

(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, lahko zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, s pisno izjavo zahteva, da se ga ne vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.

(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Republika Slovenija oblikuje posamezne pokojninske načrte za posamezne skupine zaposlenih in oblikuje zaprte vzajemne pokojninske sklade ali krovne pokojninske sklade za izvajanje teh pokojninskih načrtov.

234. člen
(pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja)

(1) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, sklene z upravljavcem pokojninskega sklada posebno pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja.

(2) Pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja vsebuje način plačevanja, roke plačevanja in višino vplačil ter mora biti v skladu s tem zakonom in pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeno v skladu s tem zakonom in z določbami kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na dodatno zavarovanje.

(3) Delodajalec članu dodatnega zavarovanja omogoči vpogled v določbe pogodbe o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, ki se nanašajo na vplačilo premije (v nadaljnjem besedilu: vplačilo) in stroške, ki jih upravljavec pokojninskega sklada zaračunava.

235. člen
(oblikovanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja)

(1) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt se lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne pogodbe.

(2) Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja ali določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na dodatno zavarovanje, vsebuje zlasti:
- pogoje za vključitev v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja;
- višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
- način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če vplačila niso izvedena;
- višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, v primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja nadomestil;
- določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja upravljal pokojninski sklad, ki se oblikuje s to pogodbo;
- posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
- razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja;
- stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz prejšnjega člena.

(3) Delodajalec, ki oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, omogoči zaposlenim vključitev v zavarovanje, ki članu zagotavlja tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo skladno s 312. ali 325. členom tega zakona.

236. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja s strani zaposlenih)

(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja reprezentativni sindikat pri delodajalcu.

(2) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja svet delavcev, organiziran skladno z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(3) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata in ne sveta delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo.

(4) Sklep o sklenitvi pogodbe je sprejet z večino glasov vseh zaposlenih. Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja je s strani zaposlenih sklenjena, ko je sprejet sklep o sklenitvi pogodbe s predpisano večino.

237. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja s strani delodajalca)

Na strani delodajalca odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja poslovodstvo družbe.

238. člen
(vključitev v kolektivno zavarovanje)

(1) Zaposleni se vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, razen v primeru iz četrtega in sedmega odstavka 233. člena tega zakona.

(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu pokojninskega sklada vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke in davčno številko zaposlenih, ki se vključujejo v kolektivno zavarovanje.

(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim vplačilom v pokojninski sklad članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu o vključitvi upravljavec priloži:
- pokojninski načrt;
- izjavo o naložbeni politiki;
- pravila upravljanja pokojninskega sklada.

(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja preko kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana hkrati z obvestilom o vključitvi obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami.

(5) Član ima v roku 10 dni od dne, ko ga je upravljavec obvestil o tej pravici, pravico izbrati podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini člana.

(6) Če član v roku iz prejšnjega odstavka upravljavca ne obvesti o izbiri, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko ustrezno starostni skupini člana.

(7) Začetek kolektivnega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno.

(8) Vsebina obvestila iz drugega odstavka tega člena:
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko
- ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt
- višino, način in obliko plačila premije
- podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.

(9) Podrobnejšo vsebino obvestila o vključitvi prejšnjega odstavka in izjave o izbiri iz četrtega odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.

239. člen
(posledice pri pravnem prenosu podjetja)

(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivne pogodbe, v delu, kjer je urejeno dodatno zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu ni dogovorjeno drugače.

(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba, pri kateri sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.

(3) Če ima delodajalec prevzemnik za svoje delavce že oblikovan pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku roka iz prejšnjega odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene. Prevzeti delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz prejšnjega stavka ne izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona in ne prenesejo sredstev k že oblikovanemu pokojninskemu načrtu delodajalca prevzemnika v roku enega leta od dneva prenosa podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika zadržijo pravice.

(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko odgovarja za terjatve delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v kolektivno zavarovanje, nastale do datuma prenosa.

4. Individualno dodatno zavarovanje

240. člen
(vključitev v individualno zavarovanje)

(1) Oseba se vključi v individualno zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja tako, da s posebno izjavo (v nadaljnjem besedilu: pristopno izjavo) pristopi k pokojninskemu načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo vplačilo.

(2) V primeru, da se pokojninski načrt iz prejšnjega odstavka izvaja na podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.

(3) Če član v primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi ne izbere podsklada ali kritnega sklada, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana.

(4) Pristopna izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko
- višino, način in obliko plačila premije
- podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.

(5) Podrobnejšo vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter izjave o izbiri iz drugega odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.

(6) Za dan začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je izvedeno vplačilo.

XXXIV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE

1. Vplačila

241. člen
(vplačila v kolektivno zavarovanje)

(1) Vplačilo kolektivnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga v korist člana plačuje izključno delodajalec, pri katerem je član zaposlen, ali pravna oseba ali državni organ, pri katerem član poklicno opravlja določeno funkcijo (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

(2) Vplačilo iz prejšnjega odstavka bremeni delodajalca.

242. člen
(vplačila v individualno zavarovanje)

(1) Vplačilo individualnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga plačuje član in na podlagi katerega pridobi pravice iz dodatnega zavarovanja po tem zakonu.

(2) Vplačila iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo v okviru pokojninskega načrta individualnega zavarovanja.

243. člen
(osebni računi članov)

(1) Upravljavec vodi osebne račune članov pokojninskega sklada.

(2) Osebni račun člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter v primeru pokojninskega sklada z zajamčeno donosnostjo na vplačano čisto vplačilo podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejši način vodenja in obvezno vsebino registra osebnih računov članov pokojninskega sklada.

244. člen
(roki za vplačilo)

(1) Vplačilo dodatnega zavarovanja se določi in plačuje za koledarski mesec, lahko pa se plača tudi kot polletno ali celoletno vplačilo, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za obdobje koledarskega leta lahko plačajo tudi dodatna vplačila v enkratnem znesku, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.

(3) Če delodajalec v primeru kolektivnega dodatnega zavarovanja dvakrat zaporedoma ne izvede vplačila v roku, določenem s pogodbo oblikovanju pokojninskega načrta iz 235. člena tega zakona, ga upravljavec pozove za plačilo najkasneje v 15 dneh od dneva zapadlosti zadnjega plačila.

(4) Upravljavec v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti tudi organ iz 236. člena tega zakona, ki je v imenu zaposlenih sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta in organ, pristojen za inšpekcijo dela (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).

245. člen
(višina minimalnega vplačila)

(1) Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 240 eurov.

(2) Če zavarovanec ni bil vključen v kolektivno zavarovanje celo leto, se znesek zniža sorazmerno glede na število mesecev vključitve.

(3) Znesek iz prvega odstavka tega člena se usklajuje skladno z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

2. Mirovanje dodatnega zavarovanja

246. člen
(pravica do sklenitve mirovanja dodatnega zavarovanja)

(1) Delodajalec in upravljavec pokojninskega sklada se lahko dogovorita, da delodajalec začasno preneha z vplačevanjem v korist zaposlenih (mirovanje kolektivnega zavarovanja). O sklenitvi mirovanja kolektivnega zavarovanja delodajalec obvesti organ iz 236. člena tega zakona.

(2) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja ali v kolektivni pogodbi iz 235. člena tega zakona ter v pokojninskem načrtu.

(3) Član in upravljavec se lahko dogovorita, da član začasno preneha z vplačevanjem po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja (mirovanje individualnega dodatnega zavarovanja).

(4) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se določijo v pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja.

3. Zadržanje pravic

247. člen
(zadržanje pravic)

(1) Član dodatnega zavarovanja ima v primerih, določenih s tem zakonom, pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.

(2) Če član uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ni vključen v pokojninski načrt kolektivnega ali individualnega zavarovanja.

(3) Sredstva, ki jih na podlagi tega zakona član zadrži, se obravnavajo enako kot sredstva članov, ki še naprej vplačujejo v ta pokojninski sklad.

4. Prenos sredstev

248. člen
(pravica do prenosa sredstev med pokojninskimi načrti)

(1) Član lahko od upravljavca pokojninskega sklada kadarkoli zahteva prenos sredstev v pokojninski sklad, ki ga na podlagi drugega pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona upravlja drug upravljavec.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme član sredstva prenesti šele, ko mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, razen v primeru, ko delodajalec, preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja z drugim upravljavcem pokojninskega sklada..

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prenos sredstev med pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja in pokojninskim načrtom individualnega zavarovanja ni dovoljen.

(4) Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev.

(5) Rok za prenos sredstev je 60 dni od obračunskega dne po stanju, na katerega je izračunana odkupna vrednost premoženja.

249. člen
(prenos sredstev med podskladi krovnega pokojninskega sklada
in kritnimi skladi, ki spadajo v skupino kritnih skladov, ki izvajajo
naložbeno politiko življenjskega cikla)

Član pokojninskega sklada lahko skladno z določbami 311. člena ali 324. člena tega zakona prenese sredstva iz enega podsklada krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, ki pripada skupini kritnih skladov v drug podsklad tega krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad, ki spada v skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko življenjskega cikla.

5. Prepoved zastave in neprenosljivost pravic

250. člen
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic)

(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.

(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih določenih s tem zakonom.

XXXV. poglavje: OBVEŠČANJE ČLANOV, DELODAJALCEV IN JAVNOSTI

251. člen
(redno obveščanje o stanju na osebnih računih članov)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta izda potrdilo o stanju na osebnem računu člana in podatek o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu.

(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral delodajalec.

(3) Posamezno potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.

(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila iz prvega odstavka tega člena.

252. člen
(redno obveščanje o poslovanju pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 15. junija tekočega leta omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo poslovno leto. Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega letnega poročila obvesti hkrati z obvestilom iz prvega odstavka 251. člena tega zakona.

(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, v roku iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo o tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo poslovno leto.

(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka, obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v obdobju zadnjega leta ter o morebitnih spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe.

(4) Upravljavec v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi mesto, kjer so pravila upravljanja in pokojninski načrt javno objavljena.

253. člen
(obveščanje javnosti)

Upravljavec pokojninskega sklada na svoji spletni strani javno objavi:
- pokojninski načrt ter pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
- pravila upravljanja pokojninskega sklada;
- obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
- izjavo o naložbeni politiki;
- revidirano letno poročilo;
- informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada ter vrstah in strukturi naložb;

- obvestilo o pravicah člana glede prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.

254. člen
(obveščanje članov na zahtevo)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu na njegovo zahtevo v roku 15 dni brezplačno poda informacije o:
- pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
- pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju zavarovanja;
- pravicah glede prenosa privarčevanih sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi istega ali različnih upravljavcev.

(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz 253. člena tega zakona.

255. člen
(objava zbirnih podatkov)

Minister, pristojen za delo, na spletni strani ministrstva enkrat letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta najkasneje do 1. maja tekočega leta objavi:
- število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, na podlagi katerih so oblikovani pokojninski skladi, vključno z nazivi in številom pokojninskih skladov posameznega pokojninskega načrta ter število in naziv pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninske rente;

- letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
- višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
- število članov posameznega pokojninskega sklada;
- višino povprečnega mesečnega vplačila.

XXXVI. poglavje: POKOJNINSKI SKLAD

1. Splošno

256. člen
(ime in firma pokojninskega sklada)

(1) Ime in firma pokojninskega sklada vsebuje označbo, iz katere je razvidna oblika pokojninskega sklada, in ne sme vsebovati izrazov, ki bi lahko zavajali.

(2) Ime in firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besedne zveze »pokojninski sklad« ali besednih zvez, ki bi zavajale v zmoto, da gre za pokojninski sklad po tem zakonu.

(3) Ime podsklada vsebuje ime krovnega pokojninskega sklada brez označbe »krovni pokojninski sklad« in ime, po katerem se podsklad jasno loči od drugih podskladov tega krovnega pokojninskega sklada, z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je podsklad namenjen ali naložbeni cilj podsklada.

(4) Ime posameznega kritnega sklada, ki spada v skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, vsebuje ime skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ime, po katerem se posamezni kritni sklad jasno loči od drugih posameznih kritnih skladov te skupine kritnih skladov, z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je kritni sklad namenjen ali naložbeni cilj kritnega sklada.

(5) Kadar se ime pokojninskega sklada uporablja v prevodu v tuj jezik, so lahko tudi sestavine imena iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka prevedene v tuj jezik.

257. člen
(osebe, ki lahko oblikujejo in upravljajo pokojninski sklad)

(1) Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:
- pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;

- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
- banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo;
- družba za upravljanje, organizirana kot delniška družba, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja družbe za upravljanje in investicijske sklade.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko banka iz tretje alineje in družba za upravljanje iz četrte alineje prejšnjega odstavka oblikujeta pokojninski sklad samo kot vzajemni pokojninski sklad ali pa kot krovni pokojninski sklad.

2. Upravljanje pokojninskega sklada

258. člen
(storitve upravljanja pokojninskega sklada)

(1) Storitve upravljanja pokojninskega sklada obsegajo:
- upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
- administrativne storitve:

    1. pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil pokojninskega sklada;

    2. odnosi s člani;
    3. vrednotenje premoženja, storitve cenitev;
    4. pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
    5. vodenje osebnih računov članov;
    6. administrativne storitve povezane z vplačili in izplačili;
    7. vodenje evidenc;

    8. druge administrativne zadeve povezane z delovanjem pokojninskega sklada;

- trženje pokojninskih skladov.

(2) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s pravili upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.

259. člen
(pojem upravljanja premoženja pokojninskega sklada)

(1) Upravljanje premoženja pokojninskega sklada obsega:
- sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje pokojninskega sklada;
- razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
- sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
- uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada.

(2) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.

(3) Upravljavec je upravičen v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.

(4) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.

260. člen
(odgovornost upravljavca za obveznosti)

(1) Upravljavec v razmerju do druge stranke odgovarja za izpolnitev obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun pokojninskega sklada.

(2) Terjatev do upravljavca iz poslov, ki jih je ta sklenil za svoj račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 280. člena ter iz četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.

261. člen
(prenos storitev upravljanja na drugo osebo)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: pooblastitelj) lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med storitve upravljanja pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov).

(2) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja pokojninskih skladov na drugo osebo ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti upravljavca in skrbnika za opravljanje navedenih storitev.

(3) Pooblastitelj ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja pokojninskih skladov na pooblaščence v takšnem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika«.

(4) Pooblastitelj lahko podeli pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- pooblastitelj s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov pooblaščencu poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor;
- se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev oziroma Agencije za zavarovalni nadzor nad pooblastiteljem;
- pooblastitelj lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja pokojninski sklad, za opravljanje katerega je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu članov pokojninskega sklada;
- ima pooblastitelj v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskega sklada, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na pooblaščenca;
- lahko pooblastitelj, v skladu s podeljenim pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku poda pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja prenesenih storitev oziroma poslov;
- lahko pooblastitelj v vsakem trenutku, če to zahteva interes članov, prekliče dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo nemudoma;
- ima pooblaščenec zadostna strokovna znanja in izkušnje ter biti kadrovsko, tehnično in organizacijsko usposobljen, da lahko učinkovito izvršuje dolžnosti iz pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov;
- se s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad;
- lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od pooblastitelja, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev, in
- ima skrbnik, ne glede na podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, vedno pregled nad poslovanjem pokojninskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.

(5) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja pokojninskega sklada, morajo biti izpolnjene zahteve iz četrtega odstavka tega člena, pooblaščenec pa je lahko le oseba:

- ki jo nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev ali drugi pristojni organ države članice ali pristojni organ tretje države in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank;
- pri nadzoru katere je zagotovljeno sodelovanje in izmenjava informacij med Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor in organom, pristojnim za nadzor pooblaščenca, če za nadzor pooblaščenca ni pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev;
- ki ne opravlja skrbniških storitev za pokojninski sklad, za upravljanje katerega je bilo podeljeno pooblastilo,
- katere interesi niso v nasprotju z interesi pooblastitelja oziroma z interesi članov pokojninskega sklada.

(6) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja pokojninskega sklada, je pooblaščenec dolžan spoštovati naložbeno politiko pokojninskega sklada.

(7) Pooblastitelj in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero pooblastitelj podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov pooblaščencu in s katero pogodbeni stranki podrobneje opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).

(8) Če je predmet pogodbe o prenosu prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja premoženja pokojninskih skladov, začne pogodba o prenosu veljati šele, ko da k njej pisno soglasje skrbnik.

(9) Skrbnik ne da soglasja k pogodbi o prenosu, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(10) Če pogoji iz četrtega in petega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni, je skrbnik dolžan pisno zahtevati od pooblastitelja, da prekine pogodbo o prenosu. V takšnem primeru pooblaščenec ni upravičen do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe o prenosu.

(11) Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(12) Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad, na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija za zavarovalni nadzor.

2.1. Provizije in stroški

262. člen
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški ter stroški prenosa)

(1) Upravljavec je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada v višini, določeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.

(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 3 %.

(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 1 %.

(4) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi istega upravljavca, upravljavec ni upravičen do povrnitve administrativnih stroškov prenosa in vstopnih ter izstopnih stroškov.

(5) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev skladno z 248. členom tega zakona, upravljavec pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo in upravljavec pokojninskega sklada h kateremu se sredstva prenašajo, nista upravičena do vstopnih in izstopnih stroškov. Upravljavec pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo je upravičen samo do povračila administrativnih stroškov prenosa v višini največ 15 eurov. Ti stroški se ne smejo obračunati od sredstev, ki se prenašajo, ampak jih poravna član ob vložitvi zahteve za prenos sredstev.

(6) Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona, in upoštevaje naložbeno politiko pokojninskega sklada, ne sme znašati več kot 1 %.

(7) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada lahko za posamezne podsklade krovnega pokojninskega sklada ali posamezne kritne sklade skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, določi različne višine vstopnih in izstopnih stroškov ter provizije za upravljanje.

(8) Znesek iz drugega stavka petega odstavka tega člena se usklajuje skladno z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

263. člen
(stroški upravljavca v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada)

(1) Poleg provizije za upravljanje je upravljavec pokojninskega sklada iz sredstev pokojninskega sklada upravičen izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.

(2) Pri opredelitvi vrst stroškov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanja investicijskih skladov in družb za upravljanje.

(3) V primeru naložbe v nepremičnine je upravljavec upravičen v breme sredstev pokojninskega sklada obračunati tudi stroške vpisa lastniških in drugih pravic, stroške uveljavitve teh pravic ter stroške, povezane z rabo nepremičnin.

264. člen
(celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada)

(1) Celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada, izraženi v odstotku od čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada, so definirani kot celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada, ki bremenijo pokojninski sklad, vključno z upravljavskimi provizijami, deljeni s povprečno čisto vrednostjo sredstev pokojninskega sklada.

(2) Upravljavec izračunava celotne stroške poslovanja pokojninskega sklada, ki ga upravlja, v skladu z metodologijo, ki velja za izračun celotnih stroškov poslovanja za vzajemne sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3) Upravljavec podatek o celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada v preteklem letu, izražen v odstotku od čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada, navede v letnem poročilu pokojninskega sklada.

2.2. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada
in ločitev premoženja pokojninskega sklada

265. člen
(skrbniške storitve)

(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za pokojninski sklad.

(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada posebej.

(3) V primeru, ko se dodatno zavarovanje izvaja preko skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to skupino, posebej.

(4) Za skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje skladno z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1), ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje skladno z Direktivo Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L št. 141 z dne 11. 6. 1993, str. 27), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za sklade UCITS po Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva UCITS).

266. člen
(ločitev premoženja pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec in skrbnik pokojninskega sklada zagotavljata ločitev premoženja pokojninskega sklada od:
- premoženja drugih pokojninskih skladov na način, določen v 267., 268., 269., in 270. členu tega zakona;

- svojega premoženja;
- drugega premoženja, ki ga upravljavec upravlja.

(2) Premoženje posameznega podsklada je ločeno od premoženja drugih podskladov krovnega pokojninskega sklada.

(3) Na premoženju pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje ali poplačilo terjatev članov tega pokojninskega sklada.

267. člen
(ločitev naložb v vrednostne papirje in denarne depozite)

V zvezi z ločitvijo naložb pokojninskega sklada v vrednostne papirje in denarne depozite pri kreditnih institucijah se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

268. člen
(ločitev drugega premoženja)

Za naložbe pokojninskega sklada v nepremičnine upravljavec zagotovi, da se lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist pokojninskega sklada.

269. člen
(poseben denarni račun pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja pri banki, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, odpre poseben denarni račun pokojninskega sklada, preko katerega sprejema denarna vplačila in opravlja denarna izplačila v zvezi s posli, ki jih je upravljavec sklenil za račun posameznega pokojninskega sklada.

(2) Na posebni denarni račun pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka se sprejemajo tudi vplačila dodatnega zavarovanja, s tega računa pa se opravljajo tudi izplačila odkupnih vrednosti.

270. člen
(račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov)

(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali kritni sklad, ki ga upravlja, pri banki skrbnici odpre poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada.

(2) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada na posebni denarni račun krovnega pokojninskega sklada sprejema denarna vplačila iz naslova dodatnega zavarovanja in jih sproti razporeja na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega sklada. Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti razporeja na račune posameznih kritnih skladov.

2.3. Naložbe pokojninskih skladov

271. člen
(načela naložbene politike pokojninskega sklada)

Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna skladno s pravili skrbnega in varnega poslovanja in zlasti skrbi, da:
- se sredstva nalagajo v največjo in izključno korist članov;

- so naložbe, glede na opredeljeno naložbeno politiko, primerno razpršene, in sicer tako znotraj posameznih vrst naložb kot med njimi;
- se preudarno omejuje pretirano izpostavljenost celotnih naložb do posameznega izdajatelja in posamezne skupine izdajateljev;
- se z vrstami in strukturo naložb, ob upoštevanju likvidnosti, zagotavlja ustrezno razmerje med donosnostjo in tveganjem;
- se posamezne naložbe presojajo glede na doprinos k tveganju v dobro razpršenem premoženju, in ne samostojno;

- so sredstva v upravljanju po vrstah in strukturi skladna z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti;
- se pri razporeditvi sredstev s pomočjo metod obvladovanja tveganja oceni in pretehta vpliv novih naložb na celotno premoženje pokojninskega sklada, predvsem z vidika razmerja med donosnostjo in tveganjem.

272. člen
(vrste dovoljenih naložb)

(1) Glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, ustanovljen skladno z določbami zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če ni s tem zakon določeno drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek premoženje pokojninskega sklada lahko predstavljajo denarni depoziti pri kreditnih ustanovah, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditno institucijo države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) ali kreditno institucijo tuje države, veljajo najmanj enako stroga pravila o obvladovanju tveganj in o skrbnosti poslovanja ter varnosti deponentov, kot so določena v zakonu, ki ureja bančništvo;

- da depoziti pokojninskega sklada glede vsebine pravic in jamstev izpolnjujejo pogoje, določene v predpisu iz šestega odstavka tega člena;
- če pravila upravljanja pokojninskega sklada v naložbeni politiki določajo nalaganje v bančne denarne depozite.

(3) Upravljavec pokojninskega sklada lahko za račun pokojninskega sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti samo kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
- če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
- če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos;

- če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
- če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavlja tudi tvegani kapital iz zakona, ki ureja status in naložbe družb tveganega kapitala, ki imajo sedež in poslovodstvo v Republiki Sloveniji.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih je izdal izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.

(7) Podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev.

273. člen
(izpostavljenost iz naslova naložb pokojninskega sklada)

(1) Glede izpostavljenosti pokojninskega sklada v zvezi s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne osebe in posebnih kategorij oseb ter odstopa od pravil o izpostavljenosti in razmerij med sredstvi, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do posebnih kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, ali za tržne vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.

(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno samo naložbo ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada, skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 30 % vseh sredstev pokojninskega sklada.

(4) Ne glede na posamezne omejitve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti izpostavljen do posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
- vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272. člena tega zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
- depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je delodajalec kreditna institucija,
- izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z delodajalcem, oziroma

- drugih vrst naložb v delodajalca.

(5) V primeru, da delodajalec pripada skupini, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklad in družbe za upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada.

(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega sklada do njegovega upravljavca.

(7) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, ko je delodajalec, ki financira pokojninski načrt, Republika Slovenija.

(8) Naložbe pokojninskega sklada v tvegani kapital iz zakona, ki ureja status in naložbe družb tveganega kapitala, ki imajo sedež in poslovodstvo v Republiki Sloveniji, ne smejo presegati 1 % vseh sredstev pokojninskega sklada.

274. člen
(naložbe v enote ali delnice odprtih investicijskih skladov)

(1) Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega odprtega investicijskega sklada.

(2) Naložbe pokojninskega sklada v enote odprtih investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega sklada.

(3) Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad lahko naložena sredstva v enote kateregakoli odprtega investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in imajo takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih upravljanja ali v statutu.

(4) Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, samo pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.

(5) Za soglasje iz prejšnjega odstavka se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje kadar pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu nobenih vstopnih ali izstopnih stroškov povezanih s tovrstno naložbo, vsota upravljavskih provizij pokojninskega sklada in odprtega investicijskega sklada, ki je predmet naložbe, pa ne bo presegala najvišje dovoljene upravljavske provizije pokojninskega sklada iz 262. člena tega zakona.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, predstavljajo tudi do največ 50 % vrednosti sredstev pokojninskega sklada.

(7) Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka vsebujejo izrecno navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov v katere bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z navedbo največje višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega investicijskega sklada v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v povečanem obsegu.

(8) Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote odprtih investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije vsakega izmed odprtih investicijskih skladov, v enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.

(9) Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote odprtih investicijskih skladov, sredstev odprtega investicijskega sklada ni treba seštevati ali upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb pokojninskega sklada iz 273. člena tega zakona.

(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.

275. člen
(prepoved pomembnejšega vpliva na upravljanje izdajatelja)

(1) Upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z glasovalnimi pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega premoženja, ki ga upravlja.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje določi merila za opredelitev pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko upravljavec za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, pridobi:
- največ 10 % vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice,

- delež dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja, katerih nominalna vrednost ne presega 10 % skupne nominalne vrednosti vseh izdanih, nezapadlih dolžniških vrednostnih papirjev tega izdajatelja,
- delež instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja, katerih nominalna vrednost ne presega 10 % skupne nominalne vrednosti vseh izdanih, še nezapadlih instrumentov denarnega trga tega izdajatelja,
- največ 25 % enot posameznega odprtega investicijskega sklada.

(4) Omejitve iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve finančnih instrumentov iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.

(5) Določbe tretjega odstavka tega člena se uporabljajo za krovni pokojninski sklad ali za skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, v celoti in ne ločeno za vsak podsklad krovnega pokojninskega sklada ali za vsak kritni sklad, ki pripada tej skupini kritni skladov.

(6) Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev s predpisom iz sedmega odstavka 272. člena tega zakona, ali mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.

276. člen
(tehnike upravljanja sredstev)

(1) Za učinkovito upravljanje sredstev pokojninskega sklada se lahko, če pravila upravljanja pokojninskega sklada tako opredeljujejo, uporabljajo posebne tehnike upravljanja njegovega premoženja.

(2) Glede vrst in lastnosti ter drugih pravil povezanih s tehnikami upravljanja sredstev pokojninskega sklada se uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.

(3) Aktivnosti iz prvega odstavka tega člena ne smejo povzročiti oddaljitev pokojninskega sklada od načel naložbene politike in njegovih naložbenih ciljev, kot so opredeljeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.

2.4. Splošne obveznosti pokojninskega sklada

277. člen
(prepovedani posli z določenimi osebami)

(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada ne sme sklepati poslov katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada:
- za svoj račun ali za račun drugih pokojninskih skladov ali investicijskih skladov, ki jih upravlja;
- z osebami, ki so povezane z upravljavcem;
- s skrbnikom ali z osebami, ki so povezane s skrbnikom.

(2) Skrbnik upravljavca ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti o osebah, ki so povezane z njim, in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.

(3) Upravljavec skrbnika ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti o osebah, ki so povezane z njim, in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.

(4) Predmet prepovedi iz prvega odstavka tega člena niso storitve, ki jih za račun pokojninskega sklada opravljajo osebe iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

278. člen
(izjeme od prepovedi sklepanja poslov)

(1) Ne glede na določbe 277. člena tega zakona in določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na prepovedane posle in naložbe skrbnika, sme upravljavec vlagati sredstva pokojninskega sklada v instrumente denarnega trga, denarne depozite in v vrednostne papirje v postopku njihove prve javne prodaje, katerih izdajatelj je skrbnik ali z njim povezana oseba, ter za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, sprejeti javno ponudbo za odkup vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja prevzeme, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad, in
- da skrbnik in upravljavec sprejmeta pravilnik s katerim omejita nasprotja interesov, opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov, in
- da se naložbe v denarne depozite in instrumente denarnega trga izvršijo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevajoč stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.

(2) Ne glede na določbe 277. člena tega zakona in določbe, ki se nanašajo na prepovedane posle, sme upravljavec v skladu z določbami 272. člena tega zakona s skrbnikom pokojninskega sklada ali z osebo povezano s skrbnikom, skleniti za račun pokojninskega sklada posel nakupa ali prodaje instrumentov denarnega trga in obveznic, katerih izdajatelj je Banka Slovenije ali Republika Slovenija, če:
- so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka tega člena;
- so izpolnjeni pogoji iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena tudi za te finančne instrumente.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega člena prepoved sklepanja poslov ne velja za posle katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in kadar stranki posla druga drugi nista ali ne moreta biti znani vnaprej.

(4) V letnem poročilu pokojninskega sklada je razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite, instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje, katerih izdajatelj je skrbnik tega pokojninskega sklada.

(5) O vsaki naložbi ali poslu iz tega člena skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, poleg tega pa je predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjevanju pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik pokojninskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.

279. člen
(zadolževanje)

(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada, za katerega vršita storitve upravljanja ali skrbništva premoženja, ne smeta najemati kreditov ali se zadolževati.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pokojninski sklad za potrebe uravnavanja likvidnosti lahko zadolži do 10 % vrednosti sredstev, pod pogojem, da gre za začasno ali kratkoročno zadolžitev z dospelostjo do 6 mesecev.

(3) Zadolžitev pokojninskih skladov je ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka dopustna pod pogojem, da tako določajo pravila upravljanja pokojninskega sklada in če so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.

280. člen
(poroštva in dana posojila)

(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada ne sme izdajati poroštev ali drugih oblik jamstev tretjim osebam ter odobriti posojil.

(2) Pravni posli, ki so v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka o poroštvih in jamstvih, so nični.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa lahko pokojninski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in druge finančne instrumente, ki jih ta zakon opredeljuje kot dovoljeno naložbo, ki še niso v celoti plačani.

281. člen
(nekrite prodaje vrednostnih papirjev)

(1) Niti upravljavec niti skrbnik za račun pokojninskega sklada ne smeta skleniti pogodbe o prodaji in prodati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov, če pokojninski sklad ob sklenitvi pogodbe ali prodajnega posla ni imetnik finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje in nima zadostnega kritja na računu vrednostnih papirjev ali finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje.

(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.

282. člen
(zastava in posojanje premoženja)

(1) Premoženja pokojninskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme upravljavec za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, zastaviti njegovo premoženje v zavarovanje obveznosti vračila kredita iz 279. člena tega zakona, pri čemer vrednost zastavljenega premoženja, po kateri je to premoženje izkazano v računovodskih izkazih pokojninskega sklada, ne sme presegati omejitev iz drugega odstavka 279. člena tega zakona.

(3) Glede pogojev in kriterijev, pod katerimi lahko upravljavec za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, posoja iz premoženja teh pokojninskih skladov vrednostne papirje ali finančne instrumente nasprotni pogodbeni stranki, veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(4) Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena so nični.

283. člen
(izterjava terjatev)

Pokojninski sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri normalnem poslovanju pokojninskih skladov, pri čemer upravljavec zagotovi, da se te terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za sočasno izpolnitev obveznosti.

2.5. Upravljanje tveganj in izjava o naložbeni politiki

284. člen
(upravljanje tveganj pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec zagotovi učinkovit sistem upravljanja tveganj, ki mu omogoča ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki izvirajo iz posameznih vrst sredstev pokojninskih skladov in uporabljenih tehnik upravljanja njihovega premoženja, ter njihovega prispevka k celotnemu tveganju vsakega od pokojninskih skladov, ki jih upravlja.

(2) Za vzpostavitev, vzdrževanje in nemoteno delovanje sistema iz prejšnjega odstavka upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt obvladovanja tveganj, v katerem določi:
- organizacijo sistema in razdelitev pristojnosti pri obvladovanju tveganj;
- način ugotavljanja in merjenja tveganj;
- način obvladovanja tveganj;
- način spremljanja obvladovanja tveganj in internega poročanja.

(3) Upravljavec mora Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno poročati o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je upravljavec nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih upravljavec uporablja za merjenje teh tveganj.

(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla lahko načrte za obvladovanje tveganja posameznega podsklada krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada te skupine kritnih skladov združi v skupen načrt za obvladovanje tveganja krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, pri čemer za vsak podsklad ali kritni sklad pripravi le opis posebnosti obvladovanja tveganja, ki velja za ta podsklad ali kritni sklad.

(5) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada predloži Agenciji za trg vrednostnih papirjev besedilo načrta hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada. Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, pa predloži besedilo načrta hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za zavarovalni nadzor.

(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
- podrobnejše lastnosti, ki jih mora imeti sistem upravljanja tveganj pokojninskega sklada iz prvega odstavka tega člena,

- pravila glede ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj iz 2. in 3. alineje drugega odstavka tega člena,
- način in roke poročanje o spremembah načrta obvladovanja tveganj, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad,
- način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad.

(7) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
- način in roke poročanje o spremembah načrta obvladovanja tveganj, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov,
- način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov.

285. člen
(izjava o naložbeni politiki)

(1) Upravljavec sprejme izjavo o naložbeni politiki, ki je lahko ali samostojen dokument ali enovit sestavni del načrta o obvladovanju tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt o obvladovanju tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni politiki njegov sestavni del.

(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
- metode za ugotavljanje in merjenje tveganj;

- opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
- strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada.

(3) Upravljavec članu pokojninskega načrta na njegovo zahtevo izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.

(4) Izjava o naložbeni politiki je skladna z določbami pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se nanašajo na naložbeno politiko pokojninskega sklada.

(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.

(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta preveri vsebino izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po potrebi spremeniti. Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi tudi vsem pomembnim spremembam naložbene politike opredeljene v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.

(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev o spremembah izjave o naložbeni politiki.

(8) Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninske sklade, oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki.

2.6. Poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada ter revidiranje

286. člen
(poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002; str. 1) in Uredbo Komisije 1725/2003/ES z dne 29. septembra 2003 o sprejemu določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 261 z dne 13. 10. 2003, str. 1) ter v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(2) Upravljavec organizira poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali pokojninski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

287. člen
(letno poročilo pokojninskega sklada)

(1) Letno poročilo pokojninskega sklada sestavljajo:

- bilanca stanja;
- izkaz poslovnega izida;
- izkaz denarnih tokov;
- izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja v obtoku;
- izkaz premoženja;
- priloge s pojasnili k računovodskim izkazom;

- poslovno poročilo.

(2) Za letno poročilo pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.

(3) Upravljavec pokojninskega sklada sestavlja letno poročilo pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu.

288. člen
(letno poročilo krovnega pokojninskega sklada
ali skupine kritnih skladov)

(1) Letno poročilo krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla ter računovodske izkaze za vsak podsklad tega krovnega sklada ali za vsak sklad te skupine kritnih skladov.

(2) V letnem poročilu iz prejšnjega odstavka se jasno navede, kateri deli veljajo za vse podsklade ali kritne sklade skupaj in kateri se nanašajo le na posamezen podsklad ali kritni sklad.

289. člen
(revidiranje letnega poročila)

(1) Letno poročilo pokojninskega sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
- računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
- pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom pokojninskega sklada;
- spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju pokojninskega sklada;
- pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji za trg vrednostnih papirjev ter javnih objav informacij o poslovanju pokojninskega sklada.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

(4) Če revizijski pregled ni opravljen ali revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ali v skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.

290. člen
(predložitev revidiranega letnega poročila
Agenciji za trg vrednostnih papirjev)

Upravljavec Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, predloži revidirano letno poročilo pokojninskega sklada, ki ga upravlja, za preteklo poslovno leto najkasneje do 30. junija tekočega leta.

291. člen
(povzetek letnega poročila)

(1) Upravljavec pripravi in javno objavi povzetek revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem na jasen in razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja pokojninskega sklada.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino poročila vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročila kritnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, iz prvega odstavka tega člena.

292. člen
(predpis o poslovnih knjigah, letnih poročilih
pokojninskih skladov in revidiranju)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
- sheme računovodskih izkazov vzajemnih pokojninskih skladov;
- podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega pokojninskega sklada in analitični kontni načrt;
- podrobnejšo vsebino letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada;
- vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada.

(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
- podrobnejšo vsebino letnega poročila kritnega sklada in skupine kritnih skladov;
- vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom kritnega sklada in skupine kritnih skladov.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila vzajemnega in krovnega pokojninskega sklada in vsebino revizorjevega poročila.

(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila kritnega sklada in skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla ter vsebino revizorjevega poročila.

3. Odbor pokojninskega sklada

293. člen
(odbor pokojninskega sklada)

(1) Vsak pokojninski sklad, v katerem se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).

(2) Odbor je strokovni organ, ki ga sestavlja pet članov od tega trije predstavniki članov in dva predstavnika delodajalcev, ki financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno in z upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi lahko vodil v konflikt interesov.

(3) Način konstituiranja odbora določi upravljavec pokojninskega sklada. Upravljavec pokojninskega sklada članom odbora za sodelovanje na sejah odbora ne sme zagotavljati denarnega nadomestila, je pa dolžan zagotavljati vse materialne in tehnične pogoje potrebne za delovanje odbora.

(4) Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 12 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev. Mandat članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor uredi način dela in odločanja s poslovnikom.

(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.

294. člen
(pristojnosti odbora)

(1) Odbor iz prejšnjega člena spremlja poslovanje pokojninskega sklada ter nadzoruje delo upravljavca. V ta namen ima naslednje pristojnosti:
- daje mnenje k letnemu poročilu pokojninskega sklada;

- daje mnenje k spremembam pravil upravljanja pokojninskega sklada, razen v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi spremembami;
- daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki se nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
- predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca pokojninskega sklada;
- preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;
- daje mnenje k poročilom upravljavca pokojninskega sklada o tveganjih, katerim je pokojninski sklad izpostavljen;

- obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov pokojninskega sklada;
- obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem pokojninskega sklada;
- druge pristojnosti, določene v splošnem aktu upravljavca pokojninskega sklada.

(2) V primeru ugotovitve nepravilnosti pri poslovanju pokojninskega sklada odbor od upravljavca zahteva odpravo nepravilnosti v primernem roku in zahteva poročilo o odpravi ugotovljenih nepravilnosti.

(3) Če upravljavec ne odpravi nepravilnosti pri poslovanju v postavljenem roku ali v postavljenem roku ne ukrepa ustrezno ali ne pripravi poročila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti, odbor o ugotovljenih nepravilnostih ali o neustreznem ukrepanju obvesti nadzorni organ upravljavca ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad in Agencijo za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.

4. Vzajemni pokojninski skladi in krovni pokojninski skladi

4.1. Splošno

295. člen
(vzajemni pokojninski sklad)

(1) Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca pokojninskega sklada in ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačili dodatnega zavarovanja in ustvarjeno z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno pridobitvi pravic na podlagi dodatnega zavarovanja iz XXXII. poglavja tega zakona.

(2) Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba.

(3) Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja.

(4) Vzajemni pokojninski sklad je v lasti članov vzajemnega pokojninskega sklada, ki so na podlagi vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja lastniki sorazmernega dela premoženja vzajemnega pokojninskega sklada.

(5) Vzajemni pokojninski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist članov vzajemnega pokojninskega sklada.

296. člen
(krovni pokojninski sklad)

(1) Krovni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad, sestavljen iz treh podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje.

(2) Premoženje vsakega posameznega podsklada je razdeljeno na enake enote premoženja.

(3) Podskladi krovnega sklada se med seboj razlikujejo po eni ali več značilnostih.

(4) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za podsklade krovnega pokojninskega sklada uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad in podzakonski predpisi, ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Agencija za trg vrednostnih papirjev v predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, ki veljajo za vzajemne pokojninske sklade, določi posebnosti, ki veljajo le za krovne pokojninske sklade ali za njihove podsklade.

297. člen
(upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov)

Vzajemni pokojninski sklad in krovni pokojninski sklad lahko upravlja:
- pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
- banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo;
- družba za upravljanje, organizirana kot delniška družba, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja družbe za upravljanje in investicijske sklade.

4.2. Oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada

298. člen
(oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada)

Upravljavec oblikuje vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada, in s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.

299. člen
(dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.

(2) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja podskladov krovnega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje krovnega pokojninskega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.

(3) Krovni pokojninski sklad ob oblikovanju vsebuje tri podsklade.

300. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
- višino, način in roke financiranja prispevkov dodatnega zavarovanja;
- prilogo k pravilom upravljanja iz 306. člena tega zakona;
- načrt o obvladovanju tveganj iz 284. člena tega zakona;

- izjavo o naložbeni politiki iz 285. člena tega zakona;
- dopolnitev poslovnega načrta upravljavca, iz katere bo razviden vpliv načrtovanih poslov upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na organizacijsko zgradbo in kadrovsko strukturo upravljavca;
- opis ukrepov za razmejevanje konflikta interesov med upravljavcem, skrbnikom in delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt;
- druge listine s katerimi upravljavec dokazuje, da izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo upravljavec priloži zahtevi iz prejšnjega odstavka.

301. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če ugotovi, da upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če:

- upravljavec ni pridobil dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz prvega odstavka 265. člena tega zakona;
- upravljavec ni pridobil soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz 304. člena tega zakona;
- upravljavec ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, določenih s tem zakonom.

4.3 Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
in krovnega pokojninskega sklada

302. člen
(pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada)

(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in članom vzajemnega pokojninskega sklada.

(2) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada vsebujejo:
- ime vzajemnega pokojninskega sklada;
- pogoje za pristop k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in način pristopa;
- naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada, vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega sklada;

- višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
- višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, do katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna te provizije;
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski sklad;

- višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te provizije;
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
- mesto, način in roke obveščanja članov in delodajalcev o finančnem in pravnem položaju vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;

- pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite članov v takem primeru;
- pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca;
- obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
- postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;

- postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
- razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada;
- opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.

303. člen
(pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada)

(1) Pravila krovnega pokojninskega sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega sklada, jasno določajo, da gre za krovni pokojninski sklad z najmanj tremi podskladi.

(2) Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila, ampak so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.

(3) V pravilih krovnega pokojninskega sklada so določbe pravil, ki veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega sklada jasno ločene od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.

(4) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada določajo pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti premoženja (v nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med podskladi).

(5) S pravili upravljanja krovnega pokojninskega sklada upravljavec določi, kateri posredni stroški bremenijo posamezni podsklad, in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
- posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem;
- se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.

(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.

304. člen
(soglasje k pravilom upravljanja)

(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada začnejo veljati, ko upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev k tem pravilom.

(2) Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

305. člen
(sprememba pravil upravljanja)

(1) Upravljavec je za spremembo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada dolžan pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
- besedilo pravil upravljanja, iz katerega bodo razvidne spremembe in dopolnitve besedila;
- prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja;
- mnenje odbora iz 293. člena tega zakona k spremembi pravil upravljanja;
- v primeru spremembe naložbene politike tudi obrazložitev učinkov spremenjene naložbene politike za obstoječe člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podsklada krovnega pokojninskega sklada.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če je vsebina spremembe teh pravil v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(4) Če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati z iztekom enega meseca od dneva prejema soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k spremembi pravil upravljanja.

306. člen
(priloga k pravilom upravljanja)

Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada priloži prilogo, ki vsebuje:
- podatke o upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
- podatke o skrbniku, ki za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve;
- firmo in sedež podjetja, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;

- podatke o drugih osebah, ki po pooblastilu upravljavca opravljajo posamezne storitve upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.

307. člen
(sprememba priloge k pravilom upravljanja)

(1) Upravljavec v primeru nastanka dogodka ali okoliščin, ki zahtevajo spremembo priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada to nemudoma spremeni tako, da odraža dejansko stanje.

(2) Za spremembo ali dopolnitev priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ni potrebno.

(3) Upravljavec najkasneje v petnajstih dneh po spremembi priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvesti o njeni spremembi.

4.4. Čista vrednost sredstev, vrednost enote premoženja in vplačila ter izplačila

308. člen
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja)

(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.

(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.

(3) Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada v obtoku.

(4) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je mesec dni.

(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
- način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada;
- način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
- način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;

- način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
- pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega sklada; način določitve obračunskega dneva.

309. člen
(vplačilo v vzajemni pokojninski sklad)

(1) Vplačila v vzajemni pokojninski sklad, opravljena v določenem obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada po vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan.

(2) Enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada evidentira upravljavec pokojninskega sklada na osebnih računih članov.

310. člen
(izplačilo odkupne vrednosti)

(1) Član vzajemnega pokojninskega sklada lahko od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada v primerih, določenih s tem zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno vrednost premoženja vpisanega na njegovem osebnem računu.

(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.

(3) Odkupna vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, se izračuna glede na vrednost enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 308. člena tega zakona, ko je bila podana popolna zahteva za izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške.

(4) Upravljavec odkupno vrednost izplača najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, razen če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada določajo krajši rok za izplačilo.

(5) Članu z dnem izplačila odkupne vrednosti enot premoženja preneha lastninska pravica na sorazmernem delu premoženja vzajemnega pokojninskega sklada.

4.5. Naložbene politike dodatnega zavarovanja

311. člen
(naložbena politika življenjskega cikla člana)

(1) Upravljavec, ki upravlja krovni pokojninski sklad v okviru podskladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana.

(2) Podskladi krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki je upoštevajoč namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni podsklad namenjen.

(3) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno skupino, kateri je podsklad namenjen in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne instrumente.

(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana, prispela na poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada, razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Na prvi naslednji obračunski dan po datumu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada, upravljavec vsa privarčevana sredstva člana prenese v podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni starejši starostni skupini članov, vanj pa od tega dne naprej razporeja tudi vsa nova vplačila prejeta v dobro člana.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega podsklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta podsklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, kateri član pripada.

312. člen
(zagotavljanje minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo)

(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v podskladu iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov, zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.

(2) Če upravljavec ne izvaja naložbene politike življenjskega cikla člana v samostojnem vzajemnem pokojninskem skladu zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena na vplačano čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.

313. člen
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev)

(1) Upravljavec, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski dan izračuna vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na način, določen v drugem odstavku tega člena.

(2) Vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja na osebnem računu člana vzajemnega pokojninskega sklada, po stanju na obračunski dan.

(3) Zajamčena vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.

(4) Če je vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: rezervacije).

(5) Rezervacije so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana na posamezni obračunski dan.

(6) Vrednost rezervacij ne sme presegati 20 % kapitala upravljavca.

(7) V primeru, ko vrednost rezervacij doseže 20 % kapitala upravljavca, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena.

(8) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada, upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij.

(9) Kadar je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo zavarovalnica ali pokojninska družba, se v zvezi z oblikovanjem rezervacij po tem členu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, v delu, ki se nanaša na matematične rezervacije. Slednje pomeni, da upravljavec iz prejšnjega stavka za namene oblikovanja matematičnih rezervacij oblikuje kritni sklad in s premoženjem kritnega sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.

(10) Na premoženje rezervacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba samo za poplačilo terjatev člana pokojninskega sklada.

(11) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev mesečno poroča o višini rezervacij, višini kapitala upravljavca in o strukturi naložb iz naslova teh rezervacij. Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla Agenciji za zavarovalni nadzor mesečno poroča o višini rezervacij, višini kapitala upravljavca in o strukturi naložb iz naslova teh rezervacij. Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad, predpišeta podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja upravljavca.

(12) Rezervacije so predmet pregleda pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske izkaze pokojninskega sklada. Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan 31. decembra ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.

4.6. Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada

314. člen
(prostovoljni prenos upravljanja)

(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec), lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec), če:
- prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom;
- s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.

(2) Pogodba o prenosu upravljanja obsega:
- določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca opravila v zvezi s prenosom upravljanja,

- rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki ne sme biti krajši od treh mesecev, šteto od prejema dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.

(3) Upravljavec o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podskladov krovnega pokojninskega sklada. Šteje se, da član soglaša s prenosom upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o prenosu, na obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca, da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.

(4) Pred prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada prevzemni upravljavec pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.

315. člen
(prenos upravljanja na zahtevo članov)

(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je dolžan prenesti upravljanje sklada na drugega upravljavca, če to zahteva najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada.

(2) Za prenos upravljanja na zahtevo članov se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega zakona.

(3) Določbe tega člena ne veljajo za prvi pokojninski sklad iz tretje alineje četrtega odstavka 214. člena tega zakona.

316. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja)

(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja prevzemni upravljavec predloži:

- listine, iz katerih je razvidno, da prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
- pogodbo o prenosu upravljanja;
- dokazilo o tem, da s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada;
- zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzem upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če iz priloženih listin izhaja, da:

- prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, določene s tem zakonom;
- so izpolnjeni vsi tehnični in drugi pogoji za prenos upravljanja;
- so podani pogoji za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad.

(3) O zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad odloči Agencija za trg vrednostnih papirjev hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.

(4) Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemnega upravljavca enake učinke in posledice kot dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada iz 299. člena tega zakona.

317. člen
(obvestilo članom o prenosu upravljanja)

(1) Prevzemni in prenosni upravljavec v petnajstih dneh po prejemu dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja delodajalce in člane pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, obvestita o prenosu.

(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavca delodajalce in člane poučita tudi o dnevu, s katerim nastopijo pravne posledice prenosa upravljanja.

318. člen
(pravne posledice prenosa upravljanja)

(1) Z iztekom roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
- vse pravice in obveznosti prenosnega upravljavca v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada preidejo na prevzemnega upravljavca;

- prenosnemu upravljavcu preneha dovoljenje za upravljanje sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa.

(2) Prevzemni in prenosni upravljavec do izteka roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona opravita vse postopke in dejanja, potrebna za prenos upravljanja in Agenciji za trg vrednostnih papirjev predložita poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravila.

319. člen
(prisilni prenos upravljanja)

(1) Prisilni prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca se opravi v primeru, če:

- je s pravnomočno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev upravljavcu odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
- je bil nad upravljavcem začet stečajni postopek ali postopek likvidacije;
- je število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada ob koncu prvega leta od oblikovanja manjše od 1.000;
- se število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada zmanjša pod 1.000 in v naslednjih šestih mesecih ne doseže tega števila;

- čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada v roku šest mesecev od dneva, ko je upravljavec prejel odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, ne doseže 100.000 eurov;
- se čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada zniža pod 100.000 eurov in v nadaljnjih treh mesecih ne doseže ponovno 100.000 eurov.

(2) V zvezi s prisilnim prenosom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, pri čemer v primeru nastopa razloga iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka prisilni prenos upravljanja opravi skrbnik, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, v drugih primerih iz prejšnjega odstavka, pa upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.

4.7. Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada

320. člen
(likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada)

(1) Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada se izvede samo v primeru, ko prisilnega prenosa upravljanja ni mogoče izvesti.

(2) Postopek likvidacije začne tista oseba (skrbnik ali upravljavec), ki je vodila neuspeli postopek prisilnega prenosa upravljanja.

(3) Za postopek likvidacije pokojninskega sklada se smiselno uporablja zakon, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.

4.8. Preoblikovanje vzajemnih pokojninskih skladov

321. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada s prenosom premoženja)

(1) Vzajemni pokojninski sklada se preoblikuje s prenosom celotnega premoženja na drug že obstoječ vzajemni pokojninski sklad.

(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.

322. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko preoblikuje vzajemni pokojninski sklad v podsklad krovnega pokojninskega sklada tako, da sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada.

(2) V primeru preoblikovanja vzajemnega pokojninskega sklada oblikovanega na podlagi ZPIZ-1 v podsklad krovnega pokojninskega sklada, vzajemni pokojninski sklad postane podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo iz drugega odstavka 312. člena tega zakona.

(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
- sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada;
- dopolnjena pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada v delu, ki se nanaša na nov podsklad;
- pogodbo o opravljanju skrbniških storitev na podlagi katere bo skrbnik opravljal skrbniške storitve za podsklad krovnega pokojninskega sklada.

(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada, če ugotovi:

- da je vsebina pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
- da je vsebina pogodbe o opravljanju skrbniških storitev v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(5) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada se šteje, da je izdala:
- dovoljenje za upravljanje podsklada, preoblikovanega iz vzajemnega pokojninskega sklada;

- dovoljenje za pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad.

(6) Če upravljavec vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in sočasno zahtevo za izdajo dovoljenja za oblikovanje krovnega pokojninskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje krovnega pokojninskega sklada.

(7) Upravljavec v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je bilo izdano dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada po določbah tega člena, to dejstvo javno objavi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije in na svoji spletni strani.

(8) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada začnejo v delu, ki se nanaša na podsklad, nastal s preoblikovanjem, veljati 30. dan po javni objavi iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja vzajemni pokojninski sklad preoblikovan v podsklad krovnega pokojninskega sklada, člani vzajemnega pokojninskega sklada pa so postali člani podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada.

(9) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad obstoječega krovnega pokojninskega sklada iz četrtega odstavka tega člena in vsebino javne objave iz sedmega odstavka tega člena.

5. Kritni sklad

323. člen
(kritni sklad)

(1) V skladu z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo, je kritni sklad po tem zakonu kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.

(2) Kritni sklad, ki je last zavarovalnice ali pokojninske družbe, se oblikuje in upravlja izključno v korist članov dodatnega zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.

(3) Za naložbe kritnega sklada iz dodatnega zavarovanja se uporabljajo določbe tega zakona.

(4) Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po eni ali več posebnostih.

(5) Vse določbe, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad iz 4. podpoglavja XXXVI. poglavja tega zakona smiselno veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen določb 295., 296. in 297. člena, drugega in tretjega odstavka 299. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do vključno 322. člena tega zakona.

(6) Ne glede na določbe 304. in 305. člena tega zakona, daje soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil upravljanja, ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija za zavarovalni nadzor.

(7) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno zavarovanje izvaja na podlagi enega kritnega sklada, se smiselno uporabljajo določbe 302. člena tega zakona.

(8) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica na podlagi več kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, pa se smiselno uporabljajo določbe 303. člena tega zakona.

324. člen
(naložbena politika življenjskega cikla člana)

(1) V primeru, da upravljavec pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, v ta namen oblikuje skupino treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.

(2) Kritni skladi iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki upošteva namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona.

(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo zavarovalnica v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje razporejala med skladi, ki so namenjeni starostni skupini, v katero se član uvršča. Izbiro skladov in delež sredstev, ki se vežejo na posamezni sklad, izvede zavarovalnica v skladu s pravili upravljanja posameznega sklada.

(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Na prvi naslednji obračunski dan po datumu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada, upravljavec ustrezen delež sredstev prenese v drug kritni sklad, vanj pa od tega dne naprej razporeja tudi nova vplačila v skladu s politiko življenjskega cikla.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drugačno razporeditev sredstev, pri čemer pa ta ne sme biti bolj tvegana od razporeditve v skladu s politiko življenjskega cikla.

325. člen
(zagotavljanje minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada v samostojnem kritnem skladu dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja skladno z določbami tega zakona.

(2) V primeru, ko upravljavec na podlagi skupine kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena v kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov.

6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov

326. člen
(izvajanje kolektivnega zavarovanja v eni od držav članic)

(1) Upravljavec, ki na podlagi pokojninskega sklada že izvaja vsaj en pokojninski načrt, vpisan v poseben register po 226. členu tega zakona, sme dejavnost upravljanja pokojninskih skladov razširiti na ozemlje vseh držav članic.

(2) Preden začne upravljavec upravljati pokojninski sklad v drugi državi članici, je dolžan pri ministru, pristojnem za delo, pridobiti predhodno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v državi, katere socialno in delovno pravo, ki velja za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja, se uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani (v nadaljnjem besedilu: gostiteljska država članica). V svoji prošnji za izdajo dovoljenja po prejšnjem stavku upravljavec posreduje naslednje informacije:
- ime države članice ali držav članic, v katerih namerava opravljati dejavnosti dodatnega zavarovanja;

- ime podjetja ali drugega subjekta, ki plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa se sestoji iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljsko podjetje),
- glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga izvaja za ustanoviteljsko podjetje.

(3) Po prejemu prošnje iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za delo, v treh mesecih posreduje informacije iz prejšnjega odstavka pristojnemu nadzornemu organu gostiteljske države članice in o tem obvesti upravljavca. To stori, če ni nikakršnega dvoma o upravljavskih in organizacijskih vidikih ali finančnem stanju upravljavca in ugledu ter poklicnih kvalifikacijah ali izkušnjah vodstvenega osebja glede na združljivost z dejavnostmi, načrtovanimi v gostiteljski državi članici.

(4) Upravljavec začne opravljati dejavnost dodatnega zavarovanja v drugi državi članici šele, ko pristojni organi gostiteljske države članice, ministra, pristojnega za delo, seznanijo s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega sklada v navedeni državi. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko upravljavec začne opravljati dejavnosti po preteku petih mesecev, potem ko je izvajalec pokojninskega načrta naslovil prošnjo iz drugega odstavka tega člena, vendar je dolžan upoštevati predpise, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost v gostiteljski državi članici.

(5) Upravljavec se ob začetku opravljanja dejavnosti kolektivnega zavarovanja v drugi državi članici vpiše v posebno evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izvajalcev pokojninskega načrta). V evidenco se za vsakega upravljavca in za vsak pokojninski sklad vpišejo podatki o državi članici, v kateri se kolektivno zavarovanje izvaja, podatki o ustanoviteljskem podjetju, za katerega upravljavec upravlja pokojninski sklad, in glavne značilnosti kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja.

(6) Če pristojni organ gostiteljske države članice pri opravljanju dejavnosti slovenskega upravljavca odkrije nepravilnosti, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, in o tem obvesti ministra, pristojnega za delo, ta ob sodelovanju z drugimi nadzornimi organi iz 351. člena tega zakona in v sodelovanju s pristojnim organom gostiteljske države članice sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.

327. člen
(izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, s strani
upravljavca pokojninskih skladov druge države članice)

(1) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja sme izvajati tudi upravljavec pokojninskih skladov, ki je ustanovljen po predpisih ene od držav članic EU (v nadaljnjem besedilu: držav članic) in če v državi, v kateri ima svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo (v nadaljnjem besedilu: matična država članica), opravlja posle dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2) Po prejemu prošnje iz drugega odstavka prejšnjega člena s strani pristojnega organa v eni od držav članic, minister, pristojen za delo, v roku dveh mesecev ta organ seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno zavarovanje in določbami 271., 272., 273., 274., 275. in 276. člena tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri čezmejnem izvajanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja.

(3) Upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice sme začeti opravljati dejavnost na ozemlju Republike Slovenije, ko ga pristojni organ matične države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v petih mesecih od prejema prošnje, lahko izvajalec prične z opravljanjem dejavnosti brez odobritve.

(4) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pristojni organi iz 351. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju tujega upravljavca pokojninskega sklada na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.

(5) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.

7. Pokojninska družba

328. člen
(pojem)

Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu.

329. člen
(pravno organizacijska oblika in uporaba določb)

(1) Pokojninska družba je organizirana kot delniška družba.

(2) Za poslovanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o zavarovalni delniški družbi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

330. člen
(dejavnost pokojninske družbe)

(1) Pokojninska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen dejavnosti po tem zakonu.

(2) Za dejavnost pokojninske družbe po tem zakonu se šteje opravljanje:
- poslov upravljanja pokojninskega sklada iz prvega odstavka 258. člena tega zakona;
- storitev izplačevanja pokojninske rente v skladu z določbami 348. in 349. člena tega zakona.

331. člen
(osnovni kapital in delnice pokojninske družbe)

(1) Za izračun kapitalske ustreznosti in glede osnovnega kapitala pokojninske družbe se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(2) Delnice pokojninske družbe so le imenske.

332. člen
(kvalificirani deleži)

(1) Za pridobitev delnic pokojninske družbe, na podlagi katerih oseba postane posredno ali neposredno imetnik delnic in na podlagi katerih ima 10 %, 20 %, 33 % ali 50 % vseh glasovalnih pravic (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delež), je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2) Za izdajo in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se smiselno uporabljajo določbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža zavarovalne delniške družbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.

333. člen
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe)

(1) Dovoljenje za posle upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent za pokojninske družbe izda nadzorni organ po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, na podlagi pozitivnega mnenja ministra, pristojnega za delo.

(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov zakona, ki ureja zavarovalništvo.

334. člen
(kadrovske zahteve)

(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe in ki opravlja posle iz prve ali obeh alinej drugega odstavka 330. člena tega zakona, ima pooblaščenega aktuarja, v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

(2) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe iz drugega odstavka 330. člena tega zakona zaposluje delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja financ.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število delavcev, ki jih zaposluje pokojninska družba v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki jih izpolnjujejo ter način preverjanja teh pogojev.

335. člen
(uprava pokojninske družbe)

(1) Uprava pokojninske družbe, ki opravlja dejavnost iz prve alineje drugega odstavka 330. člena tega zakona, ima najmanj dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče izmed članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg storitev dejavnosti pokojninske družbe.

(2) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalne družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe.

(3) Član uprave je v pokojninski družbi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom za nedoločen čas.

336. člen
(postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka prejšnjega člena kandidat za člana uprave priloži dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.

(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če na podlagi listin zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave pokojninske družbe.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:
- iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;

- na podlagi predstavitve vodenja poslov pokojninske družbe, ki jo Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi za kandidata za člana uprave v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za člana uprave po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, presodi, da kandidat ne bo zagotovil poslovanja pokojninske družbe v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu ali v predpisih, ki urejajo zavarovalništvo ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje pokojninske družbe;
- ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja ali tekom predstavitve iz prejšnje alineje navajala netočne podatke.

(4) Oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi pokojninski družbi mora ponovno pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za imenovanje za člana uprave.

337. člen
(nadzorni svet pokojninske družbe)

(1) Pokojninska družba ima nadzorni svet.

(2) Za sestavo nadzornega sveta ne veljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(3) Član nadzornega sveta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, za člana nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe.

(4) Najmanj ena tretjina članov nadzornega sveta pokojninske družbe se imenuje na predlog članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba.

(5) Način imenovanja članov nadzornega sveta iz prejšnjega odstavka se določi v statutu pokojninske družbe.

338. člen
(preoblikovanje in prenehanje pokojninske družbe)

(1) Pokojninska družba se lahko preoblikuje v zavarovalno delniško družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2) Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe.

XXXVII. poglavje: Prenehanje dodatnega zavarovanja in uveljavitev pravic

339. člen
(razlogi in vrste prenehanja dodatnega zavarovanja)

(1) Dodatno zavarovanje preneha, ko član, vključen v to obliko zavarovanja, uveljavi pravice iz 219. člena ali 220. člena tega zakona (redno prenehanje).

(2) Kolektivno in individualno dodatno zavarovanje preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje):
- s smrtjo zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravice iz 219. člena tega zakona;
- s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se izvaja pokojninski načrt dodatnega zavarovanja.

(3) Kolektivno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje kolektivnega zavarovanja):
- s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ali
- z izstopom člana iz kolektivnega zavarovanja.

(4) Individualno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje individualnega zavarovanje):
- z odpovedjo pogodbe upravljavca pokojninskega sklada individualnega zavarovanja;
- z izstopom člana iz individualnega zavarovanja.

340. člen
(redno prenehanje dodatnega zavarovanja in obveznosti izvajalca ob rednem prenehanju)

(1) Ko član uveljavi pravico do pokojninske rente po tem zakonu, upravljavec unovči odkupno vrednost premoženja tega sklada, vpisanega na osebnem računu člana, v skladu z določbo 310. člena tega zakona. Odkupna vrednost se izplača izplačevalcu pokojninske rente v enkratnem znesku.

(2) Upravljavec v imenu in za račun člana iz prejšnjega odstavka sklene zavarovanje, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka.

(3) Član sklada ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene zavarovanje iz prejšnjega odstavka.

341. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi)

(1) Kolektivno zavarovanje člana izredno preneha z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član skladno z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev skladno z 248. členom tega zakona.

342. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi izstopa)

(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja nastopi v naslednjih primerih:
- ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz 235. člena tega zakona ali
- ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 234. člena tega zakona.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član skladno z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev skladno z 248. členom tega zakona.

343. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi odpovedi
pogodbe upravljavca pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada odpove individualno zavarovanje, če:
- član individualnega zavarovanja ni izvedel vplačila dodatnega zavarovanja 12 zaporednih mesecev ali daljše časovno obdobje določeno s pokojninskim načrtom, razen v primeru, ko plačilo ni izvedeno skladno s pogoji mirovanja dodatnega zavarovanja;
- če je član individualnega zavarovanja ob vključitvi v individualno zavarovanje dal neresnične podatke ali navajal neresnična dejstva, pomembna za sklenitev zavarovanja.

(2) Pred odpovedjo individualnega zavarovanja iz razlogov navedenih v prvi alineji prejšnjega odstavka upravljavec pokojninskega sklada posreduje članu pisni opomin.

344. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi izstopa)

(1) Izstop iz individualnega zavarovanja je možen na podlagi pisne izjave o izstopu.

(2) Izstopni rok je določen v pokojninskem načrtu in ne sme biti daljši od treh mesecev. Izstopni rok začne teči s prvim dnem naslednjega meseca po vročitvi izstopne izjave.

(3) Individualno zavarovanje preneha z iztekom izstopnega roka iz prejšnjega odstavka.

345. člen
(obveznost upravljavca ob izrednem prenehanju individualnega zavarovanja)

(1) Ob izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja upravljavec člana obvesti o njegovih pravicah ter izplača članu ali upravičencu za primer smrti enkratno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana.

(2) Izračun odkupne vrednosti se opravi na način določen v 310. členu tega zakona.

(3) Izvajalec pokojninskega načrta opravi denarno izplačilo v skladu s tem členom najkasneje v roku 60 dni po izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja ali po prejemu popolnega zahtevka člana ali upravičenca, če v naslednjih odstavkih ni drugače določeno.

(4) Če je individualno zavarovanje prenehalo zaradi izstopa ali zaradi odpovedi upravljavca pokojninskega načrta, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za zadržanje pravic.

(5) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila izvajalcu, šteje, da se je odločil za zadržanje pravic.

(6) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema izjave o izstopu iz prvega odstavka 344. člena tega zakona ali hkrati z obvestilom o odpovedi dodatnega zavarovanja po 343. členu tega zakona.

346. člen
(obveznosti upravljavca pokojninskega sklada ob izrednem prenehanju kolektivnega zavarovanja)

(1) Če je kolektivno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi izstopa, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici, odloči za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.

(2) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.

(3) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega zavarovanja v roku 8 dni po prejemu obvestila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu izstopa iz kolektivnega zavarovanja.

(4) Ne glede na določbe tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja vpisanega na njegovem osebnem računu pod pogoji in skladno z določbami 221. člena tega zakona.

347. člen
(prenehanje članstva)

Članstvo v pokojninskem skladu preneha z dnem, ko:
- upravljavec prenese odkupno vrednost na zavarovalnico ali pokojninsko družbo oziroma kritni sklad za izplačevanje pokojninskih rent;
- upravljavec izplača odkupno vrednost premoženja.

XXXVIII. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNINSKE RENTE

348. člen
(izplačevanje pokojninske rente)

(1) Doživljenjsko pokojninsko rento iz drugega odstavka 340. člena tega zakona lahko izplačuje:
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz zavarovalne vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
- pokojninska družba iz 331. člena tega zakona.

(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje v obliki mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.

(3) Višino pokojninske rente iz prejšnjega odstavka izračuna pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento izplačevala.

(4) Podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, določi minister, pristojen za finance.

349. člen
(obveznosti izplačevalca pokojninske rente)

(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka prejšnjega člena, v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.

(2) Za izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje poseben kritni sklad, skladno z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki je ločen od drugih kritnih skladov, s katerimi upravlja.

XXXIX. poglavje: NADZOR

1. Splošne določbe

350. člen
(pristojnost za nadzor glede pokojninskega načrta)

(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, je pristojen inšpektorat.

(2) Inšpektorat opravlja nadzor skladno z določbami tega zakona, zakona, ki ureja inšpekcijo dela, in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.

351. člen
(pristojnost za nadzor nad upravljavcem pokojninskega sklada)

(1) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov ter za nadzor nad upravljanjem in poslovanjem vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov je pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(2) Za nadzor nad upravljavci kritnih skladov ter nadzor nad upravljanjem in poslovanjem kritnih skladov je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.

(3) Za opravljanje nadzora po prvem odstavku tega člena se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po prejšnjem odstavku pa se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

352. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami, povezanimi
z upravljavcem pokojninskega sklada)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad drugimi pravnimi osebami, povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada, če je to potrebno zaradi nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada.

(2) Kadar je za nadzor nad posamezno pravno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravi pregled poslovanja te pravne osebe v sodelovanju z drugim nadzornim organom.

353. člen
(pristojnost za nadzor nad skladom obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja)

(1) Za nadzor nad naložbami, poslovanjem in upravljavcem sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(2) Za opravljanje nadzora po prejšnjem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.

354. člen
(pristojnost za nadzor nad izplačevanjem rent)

(1) Za nadzor nad izplačevanjem pokojninske rente je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.

(2) Nadzor po prejšnjem odstavku opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.

355. člen
(pristojnost za nadzor glede pridobitve davčnih in drugih olajšav)

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede uveljavljanja davčnih olajšav je pristojen davčni urad, v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo in davčni postopek.

356. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami iz drugih držav članic)

(1) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti dodatnega zavarovanja s strani osebe iz druge države članice na območju Republike Slovenije skladno s 327. členom tega zakona, opravlja Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev skladno z določbami 351. člena tega zakona v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za delo.

(2) V primeru ugotovljenih kršitev oseb iz prvega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev o tem nemudoma obvesti organ, ki je v tej državi članici pristojen za nadzor nad to osebo (pristojni organ matične države članice).

(3) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev, po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev. Če je zaradi kršitve nastala ali bi lahko nastala večja škoda, lahko pristojni nadzorni organ prepove osebi iz prvega odstavka tega člena delovanje na območju Republike Slovenije.

357. člen
(pristojnost za nadzor nad opravljanjem dejavnosti v drugi državi članici)

Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o kršitvi upravljavca pokojninskega sklada, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, pristojni nadzorni organ, v sodelovanju s pristojnim organom države članice gostiteljice, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.

358. člen
(pristojnost za nadzor nad drugimi osebami)

Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad osebami, ki v nasprotju s tem zakonom upravljajo pokojninske sklade ali izvajajo dodatno zavarovanje.

359. člen
(pristojnost za nadzor nad skrbnikom)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad skrbnikom pokojninskih skladov.

(2) Za nadzor nad skrbnikom pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3) Če je skrbnik iz 265. člena tega zakona kreditna institucija ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje skladno z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za sklade kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje skladno z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se glede nadzora smiselno uporablja določba 356. člena tega zakona.

2. Nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov

360. člen
(način opravljanja nadzora)

Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor:
- s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona dolžne poročati in obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor;

- z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov;
- z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

361. člen
(nadzorni ukrepi)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
- priporočilo in opozorilo;
- odreditev odprave kršitve;
- dodatni ukrep;
- začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
- odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.

(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora po prvem ali tretjem odstavku 351. člena tega zakona ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije.

(3) V primeru, ko skladno s tem zakonom obstajajo razlogi, da Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski prepove nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor izreče zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi:
- začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega zakona);
- razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada (373. člen tega zakona);
- pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
- preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).

362. člen
(nadzorni ukrepi nad drugimi osebami)

(1) Če iz podatkov, ki so na voljo Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor izhaja, da oseba v nasprotju s tem zakonom upravlja pokojninske sklade ali izvaja dodatno zavarovanje, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha s kršitvijo.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere dokaze, potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prvega odstavka tega člena.

(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.

(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne ravna po odredbi Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.

(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor postopek likvidacije.

(6) Če podjetnik posameznik, kot ga določa zakon o gospodarskih družbah, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka tega člena, izda pristojni nadzorni organ odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

363. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzora)

(1) Za opravljanje nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega zakona plačujejo upravljavci pokojninskih skladov in upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, nadomestilo za nadzor glede na čisto vrednost sredstev pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali vrednost premoženja, ki ga po tem zakonu lahko upravlja upravljavec, kot to določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev, izdana na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ali tarifa Agencije za zavarovalni nadzor, izdana na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačevati vsi upravljavci pokojninskih skladov za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega zakona.

(3) Če nadomestilo ni plačano v roku, ki ga določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu z odločbo naloži plačilo.

(4) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

364. člen
(stroški nadzora)

(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep nadzora po tem zakonu, subjekt nadzora Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor plača pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.

(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo ali odločbo o izreku ukrepa nadzora.

(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi ali odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.

(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

3. Sodelovanje med nadzornimi organi

365. člen
(izmenjava informacij o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev obvesti Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.

(2) Banka Slovenije ali Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.

4. Poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor

366. člen
(redno poročanje o poslovanju pokojninskega sklada)

(1) Upravljavec pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi z vsakim pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti in sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev pokojninskega sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada, poslovnem izidu pokojninskega sklada, donosnosti pokojninskega sklada ter druge podatke o poslovanju pokojninskega sklada.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča skladno s prejšnjim odstavkom.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča skladno s prvim odstavkom tega člena.

367. člen
(poročanje na zahtevo)

(1) Upravljavci pokojninskih skladov na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in v roku, ki ga ta določi, posredujejo poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor po tem zakonu.

(2) Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor zahteva tudi od članov poslovodstva upravljavcev pokojninskih skladov in oseb, zaposlenih pri upravljavcu.

(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki ne smejo biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.

5. Ukrepi nadzora

368. člen
(priporočilo in opozorilo)

(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju upravljavca in ne gre za kršitev določb tega zakona ali predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda ustrezna priporočila upravi upravljavca pokojninskega sklada za izboljšanje poslovanja.

(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi kršitve tega zakona ali predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).

(3) Z opozorilom lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.

(4) Če upravljavec pokojninskega sklada ne ravna v skladu z opozorilom iz tretjega odstavka tega člena, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev.

369. člen
(odločba o odpravi kršitev, ki jo izda inšpektor za delo)

(1) V primeru kršitve določb tega zakona, pokojninskega načrta, pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali pravic članov, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, s strani delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ima inšpektor za delo pravico in dolžnost skladno s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor:
- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
- izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
- naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
- predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
- odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

(2) Če inšpektor ugotovi, da si je delodajalec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.

(3) V primeru, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa ali akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji.

(4) Če delodajalec kršitev ne odpravi v roku, določenem v odločbi iz prve alineje prvega odstavka tega člena, inšpektor za delo izreče sankcijo skladno s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

370. člen
(odredba o odpravi kršitev, ki jo izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor)

Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec:
- pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona, predpise, izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja pokojninskega sklada;

- krši obveznost poročanja in obveščanja.

371. člen
(odločba o dodatnem ukrepu)

(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala oblikuje rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev.

(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki bodo zagotovila izpolnjevanje pogoja, da vrednost rezervacij ne doseže 20 % kapitala upravljavca.

(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporablja prvi odstavek 528. člena in 529., 530., 531. in 532. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr., 69/08, 40/09 in 17/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZTFI).

(4) Proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne ugovor iz tretjega odstavka tega člena, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

(5) Tožba iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(6) Dokončno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev.

(7) Glede pravnega varstva zoper odločbe, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.

372. člen
(začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko upravljavcu pokojninskega sklada z odločbo začasno prepove upravljanje pokojninskega sklada v naslednjih primerih, če:
- upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v skladu s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;

- upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
- upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako drugače ovira opravljanje nadzora;
- upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja do izdaje odločbe, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja dovoljenja po določbah tega člena.

(3) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor tudi:

- naloži skrbniku, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, da prevzame upravljanje pokojninskega sklada za obdobje, v katerem velja prepoved iz prvega odstavka tega člena;
- naloži upravljavcu, da v roku, ki ne sme biti daljši od 8 delovnih dni, prenese vse posle upravljanja pokojninskih skladov, ki jih upravlja, na skrbnika, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve;
- naloži druge ukrepe, ki so potrebni, da se doseže namen prepovedi iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena preidejo na skrbnika, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, vse pravice upravljavca v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada, vključno s pravicami do provizij in do povrnitve stroškov, in skrbnik prevzame vse obveznosti upravljavca pokojninskega sklada razen obveznosti iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona.

(5) Kadar je upravljavcu pokojninskega sklada, ki mu je bila izrečena prepoved upravljanja pokojninskega sklada, s pravnomočno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor odvzeto dovoljenje za upravljanje pokojninskega sklada, se pravne posledice prepovedi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena podaljšajo do konca postopka likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca.

(6) Kadar se zaradi pravnomočnega odvzema dovoljenja upravljavcu za upravljanje pokojninskih skladov opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.

373. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada)

Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada lahko odvzame dovoljenje za upravljanje pokojninskega sklada, ki ga upravlja, če:
- upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor o dodatnem ukrepu iz 371. člena tega zakona in je bila zaradi tega opravljena prisilna izvršitev te odločbe;
- je Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor že tretjič v obdobju dveh let izdala odločbo o dodatnem ukrepu iz prvega ali drugega odstavka 371. člena tega zakona;

- upravljavec krši odločbo o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada iz 372. člena tega zakona;
- upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda.

374. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor tudi izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če upravljavec pokojninskega sklada v obdobju, ki je določen v odločbi, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preskusna doba), ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2) Kadar se izreče pogojni odvzem dovoljenja, se lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če upravljavec pokojninskega sklada v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, ali, če upravljavec pokojninskega sklada pokojninskemu skladu ne povrne škode iz četrte alineje 373. člena. Rok za izpolnitev teh obveznosti je določen v mejah preskusne dobe.

375. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)

Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če upravljavec pokojninskega sklada v preskusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali, če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

376. člen
(javni opomin)

(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo izreče upravljavcu pokojninskega sklada javni opomin.

(2) Pri odločanju, ali naj namesto odvzema dovoljenja izreče javni opomin, se upošteva zlasti teža kršitve in okoliščino, ali je upravljavcu pokojninskega sklada že bil izrečen javni opomin ali pogojni odvzem dovoljenja.

(3) Po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor javno objavi izrek odločbe.

377. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitve
upravljanja pokojninskega sklada)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 266. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09 in 98/09; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1) ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 320. člena ZBan-1 ali, če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba, izdala odločbo o prenehanju dovoljenja na podlagi 69. člena ali 182. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/07, 102/07, 69/08, 19/09 in 49/09; v nadaljnjem besedilu: ZZavar) ali odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 193. člena ZZavar ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 201. člena ZZavar.

(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh po prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje pokojninskega sklada.

(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek 366. člena tega zakona in 528., 529., 530., 531. in 532. člen ZTFI.

(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca.

(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.

TRINAJSTI DEL

XL. poglavje: Nepremičninski sklad

378. člen
(Nepremičninski sklad)

(1) Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. je pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe.

(2) Osnovni kapital nepremičninskega sklada so:
- stanovanja, stanovanjske hiše in drugi objekti, zgrajeni s sredstvi nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji,
- stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja, zgrajena namensko za potrebe borcev NOV,
- druge nepremičnine,

- kupnine iz prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi stanovanjskega zakona.

(3) Nepremičninski sklad je pravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah.

(4) Edini ustanovitelj in družbenik nepremičninskega sklada je zavod.

(5) Firma nepremičninskega sklada je »Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.«, skrajšana firma pa je »Nepremičninski sklad PIZ, d.o.o.«.

(6) Sedež nepremičninskega sklada je v Ljubljani.

(7) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb in z drugimi sredstvi.

(8) Organi nepremičninskega sklada so skupščina, nadzorni svet in direktor.

(9) Funkcijo skupščine nepremičninskega sklada izvaja svet zavoda.

(10) Nepremičninski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina nepremičninskega sklada in h kateremu daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

(11) Minister, pristojen za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme skupščina nepremičninskega sklada, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna z državnim proračunom ali z razvojnimi načrti Republike Slovenije za varstvo starejših in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.

ŠTIRINAJSTI DEL
KAZENSKE DOLOČBE

379. člen
(globe za prekršek pravne osebe v obveznem
pokojninskem in invalidskem zavarovanju)

(1) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek:
- delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne zagotovi pravice do premestitve (91. in 101. člen ZPIZ-1 in 81. člen) ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega (82. člen);
- delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne omogoči poklicne rehabilitacije (79. člen);

(2) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zavodu ne omogoči nadzora nad poslovnimi knjigami v postopku kontrole pravilnosti plačila prispevkov (tretji odstavek 158. člena).

(4) Z globo najmanj 840 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o okoliščinah oziroma spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, njihov obseg ali izplačevanje (119. člen);

(5) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki je oseba in ne opravlja dejavnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(6) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje uživalec pravic in odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

380. člen
(globe za prekršek pravne osebe v poklicnem pokojninskem zavarovanju ali dodatnem zavarovanju)

(1) Za prekršek se z globo v višini od 1500 do 5.000 eurov kaznuje:
- delodajalec, ki v nasprotju z določbami tega zakona ne omogoči vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
- delodajalec, ki ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v poklicno pokojninsko zavarovanje;
- delodajalec, ki ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja skladno določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona;
- upravljavec, ki izvaja dodatno zavarovanje v nasprotju z določbami pokojninskega načrta ali v nasprotju z določbami tega zakona.

(2) Z globo v višini od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pri delodajalcu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

381. člen
(hujše kršitve upravljavca pokojninskega sklada)

(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
- če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena);
- če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo osebo v nasprotju z 261. členom tega zakona;

- če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 265. člena);
- če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s prvim in petim odstavkom 59. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1);

- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali drugega premoženja, ki ga upravlja (266. člen);
- če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja vrednostnega papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
- če sklepa za račun pokojninskega sklada posle v nasprotju z določbami prvega odstavka 277. člena tega zakona;

- če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 280. člena);
- če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega sklada (prvi odstavek 282. člena);
- če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega sklada v skladu s 286. členom tega zakona;

- če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje tega sklada (299. člen);
- če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje rezervacij skladno s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
- če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na način iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih sredstev;

- če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega upravljavca brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (314. člen);
- če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca (315. člen);
- če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih papirjev, članov ali javnosti (320. člen);
- če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 367. člena tega zakona;

- če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči pregleda poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja postopek nadzora nadzornega organa.

(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

382. člen
(lažje kršitve upravljavca pokojninskega sklada)

(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
- če članu ne pošlje potrdila o stanju na osebnem računu člana in podatek o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu in v roku kot je določen (prvi odstavek 251. člena);
- če članu na njegovo zahtevo ne poda informacij iz prvega odstavka 254. člena tega zakona;
- če članu na njegovo zahtevo ne izroči brezplačno dokumentov iz 253. člena tega zakona (drugi odstavek 254. člena);
- če si provizije za upravljanje pokojninskega sklada ali stroške upravljanja pokojninskega sklada obračunava ali izplačuje v nasprotju z 262. ali 263. člena tega zakona;
- če skrbniku iz premoženja pokojninskega sklada poleg provizije in stroškov, kot jih dovoljuje zakon, povrne še kakšne druge stroške (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s šestim odstavek 53. člena ZISDU-1);
- če se za račun pokojninskega sklada zadolžuje v nasprotju z 279. členom tega zakona;
- če za račun pokojninskega sklada kot prodajalca sklene pogodbo o prodaji finančnih instrumentov iz prvega odstavka 281. člena tega zakona, če pokojninski sklad ob njeni sklenitvi ni bil imetnik teh finančnih instrumentov (281. člen);
- če za račun pokojninskega sklada posoja vrednostne papirje ali drugo premoženje pokojninskega sklada v nasprotju z drugim odstavkom 282. člena tega zakona;
- če ne določi in izvaja ukrepov za obvladovanje tveganj skladno z 284. členom tega zakona;
- če pred spremembo pravil upravljanja pokojninskega sklada ne pridobi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev (prvi odstavek 305. člena) ali Agencije za zavarovalni nadzor (šesti odstavek 323. člena);
- če članu ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 310. člena tega zakona;
- če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti ali nadaljuje s sprejemanjem vplačil (tretji odstavek 320. člena tega zakona v zvezi s prvim ali drugim odstavkom 150. člena ZISDU-1);
- če si po nastopu razloga za začetek likvidacije pokojninskega sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju s tretjim odstavkom 320. člena tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 150. člena ZISDU-1.

(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

383. člen
(hujše kršitve skrbnika)

(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
- če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi s drugim odstavkom 53. člena ZISDU-1;
- če ne izpolnjuje obveznosti iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZISDU-1;
- če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali prodaje ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta upravljavec pokojninskega sklada (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 54. člena ZISDU-1);
- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, ali od drugega premoženja na način, določen v 266. členu tega zakona v zvezi z 61. in 62. členom ZISDU-1;

- če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi z osmim odstavkom 61. člena ZISDU-1);
- če skrbnik brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo ali prenese opravljanje skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 61.a člena ZISDU-1);
- če da pisno pooblastilo iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 61.a člena ZISDU-1 v nasprotju s pogoji iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom 61.a člena ZISDU-1 (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom 61.a člena ZISDU-1);
- če enostransko ne odstopi od pogodbe iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 61.a člena ZISDU-1 v primeru, da niso več izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom 61.a člena ZISDU-1 (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 61.a člena ZISDU-1);
- če Agenciji za trg vrednostnih papirjev ne poroča o kršitvah ali nepravilnostih iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 56.a člena ZISDU-1 ali ne poroča o navedenih kršitvah ali nepravilnostih z vsebino, na način in v rokih, določenih s predpisom Agencije za trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s četrtim in petim odstavkom 56.a člena ZISDU-1);
- če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili upravljanja pokojninskega sklada (269. člen tega zakona);
- če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje kredita za račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni pogoji (tretji odstavek 279. člena tega zakona);
- če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja skrbniške storitve (3. alineja prvega odstavka 277. člena tega zakona);
- če ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev upravljavca pokojninskega sklada ne obvesti o vseh osebah, ki so z njim povezane, ali ga tekoče ne obvesti o vsaki spremembi teh povezav (drugi odstavek 277. člena tega zakona).

(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih členov.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

384. člen
(lažje kršitve skrbnika)

(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
- če ne zagotovi, da se provizija, do katere je upravičen upravljavec pokojninskega sklada, obračunava v skladu s tem zakonom in pravili pokojninskega sklada (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s 6. točko drugega odstavka 53. člena ZISDU-1);

- če ne zagotovi, da obračuni vplačil v pokojninski sklad in izplačila odkupnih vrednosti potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja pokojninskega sklada (četrti odstavek 265. člena tega zakona v zvezi s 1. točko drugega odstavka 53. člena ZISDU-1);
- če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja pokojninskega sklada iz 319. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb upravljavcev pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja pokojninskega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje pokojninskega sklada (drugi odstavek 319. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 146. člena ZISDU-1);

- če v primeru iz prvega odstavka 320. člena tega zakona ne začne likvidacije pokojninskega sklada (tretji odstavek 320. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZISDU-1);
- če ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 320. člena tega zakona v zvezi s petim odstavkom 149. člena ZISDU-1.

(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

385. člen
(kršitve drugih oseb)

(1) Z globo od 1.250 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
- če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
- če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona;

- če uporablja ime ali firmo v nasprotju drugim odstavkom 256. člena tega zakona.

(2) Z globo od 125 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje oseba, če:
- zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
- upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, posameznik pa z globo od 400 do 3.600 eurov, odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

386. člen
(prekrškovni organ)

(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. člena do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega zakona.

(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena in 380. člena tega zakona, je inšpektorat.

(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.

387. člen
(zastaranje)

(1) Postopek o prekršku za prekrške tretjega odstavka 381. člena, tretjega odstavka 383. člena in tretjega odstavka 385. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.

(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil prekršek storjen.

388. člen
(višina glob)

Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo v katerikoli višini razpona, predpisani s tem zakonom.

PETNAJSTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

389. člen
(varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)

Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja do uveljavitve tega zakona, se od uveljavitve tega zakona naprej zagotavljajo pravice v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in se usklajujejo po določbah tega zakona.

390. člen
(nadaljevanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega zakona)

(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti.

391. člen
(varstvo pričakovanih pravic)

(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine.

(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz tretjega odstavka 38. člena ali iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.

(4) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona.

(5) Uživalcem državne pokojnine, ki so izpolnili pogoje po 59. členu ZPIZ-1 in imajo oziroma pridobijo to pravico do začetka uporabe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, se izplačuje državna pokojnina v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona in se usklajuje tako kot pokojnine po tem zakonu.

392. člen
(varstvo pravic družinskih članov)

(1) Družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ-1, lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če izpolnjujejo pogoje, določene v 109. členu ZPIZ-1 .

(2) Za ugotovitev pogoja preživljanja in odmere pokojnine osebam iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, veljavni na dan uveljavitve pravice do pokojnine.

(3) Družinskim članom uživalcev pokojnin po posebnih predpisih se vdovska pokojnina ali družinska pokojnina prizna in odmeri pod pogoji, določenimi s tem zakonom, od pokojnine, do katere je bil umrli upravičen ob smrti.

393. člen
(pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu)

(1) Osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2) Pravico do družinske ali vdovske pokojnine lahko pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo družinski člani osebe iz prejšnjega odstavka, prav tako pa tudi družinski člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.

394. člen
(varstvo pričakovanih pravic za brezposelne in delovne invalide)

(1) Zavarovanec, ki je na dan 31. 12. 2010 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in je to pravico užival vse do izteka obdobja, za katerega mu je bila dodeljena, ali mu je ta pravica po teh predpisih mirovala, ker je bil vključen v javna dela in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

(2) Zavarovanec, ki je na dan 31. 12. 2010 vključen v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje, in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

(3) Zavarovanec, ki je na dan 31. 12. 2010 uživalec pravice iz prvega odstavka in po prenehanju te pravice pridobi še pravico iz prejšnjega odstavka, in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

(4) Zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 2010 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj in ima na ta dan priznan status delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnost, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo.

(5) Pravico do starostne pokojnine ima tudi zavarovanec, ki mu je do 31. 12. 2010 po predpisih o delovnih razmerjih odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in mu je po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

395. člen
(ponovna odmera pokojnine uživalcu pokojnine po prejšnjih predpisih)

(1) Uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se ob prenehanju zavarovanja starostna pokojnina odmeri na način, določen v 58. ali 417. členu ZPIZ-1.

(2) Uživalcu starostne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja starostna pokojnina odmeri na način, določen v 180. ali 417. členu ZPIZ-1.

396. člen
(uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih, ter ukinitev pravice uživalcem, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev)

(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po ZPIZ-1 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona.

(2) Denarna nadomestila se uživalcem iz prejšnjega odstavka usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po tem zakonu.

(3) Uživalci pravic iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo pravice po tem zakonu le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se zavarovancem, ki na dan 31. decembra 2010 niso v delovnem razmerju ali niso obvezno zavarovani, so pa prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, z uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma najkasneje s 1. majem 2011 preneha izplačevati nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, če do tega datuma ne uveljavijo pravice do pokojnine.

397. člen
(pravice invalidov III. kategorije)

(1) Zavarovanec iz drugega in tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki ni pridobil pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, lahko po uveljavitvi tega zakona zahteva, da se mu prizna pravica iz invalidskega zavarovanja, če na dan 31. decembra 2010 izpolnjuje pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic po ZPIZ-1.

(2) Pravica iz invalidskega zavarovanja se zavarovancu iz prejšnjega odstavka prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

398. člen
(upoštevanje znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih)

(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske), imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev predčasne ali starostne pokojnine, starost zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba, vendar v posameznem koledarskem letu največ do:

stopnja /
leto
12/1412/1512/1612/1712/18
moškiženskamoškiženskamoškiženskamoškiženskamoškiženska
201158,553,556515449524750,545,5
2012595456,551,554,549,552,547,55146
201359,554,557525550534851,546,5
2014605557,552,555,550,553,548,55247
od 2015
naprej
60,555,558535651544952,547,5

(3) Če je zavarovanec delal na delovnih mestih, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem po različnih stopnjah povečanja, se minimalna starost iz prejšnjega odstavka določi v sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na posameznih delih. Starostna meja se najprej zniža do omejitev, določenih za najvišjo stopnjo povečanja, znižanje za naslednjo stopnjo povečanja pa se opravi le, če znižanje po prejšnji višji stopnji povečanja ni doseglo minimalne starosti za naslednjo nižjo stopnjo povečanja.

(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja za zavarovance, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999, za zavarovance iz 201. člena ZPIZ-1 in za zavarovance iz 138. člena tega zakona. Tem zavarovancem se starostna meja za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.

399. člen
(postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po posebnih predpisih)

(1) Ne glede na določbe:
- Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo in 22/10),
- Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09),
- Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo in 51/09),
zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:

-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Leto Starost Pokojninska doba
moški ženska moški ženska
leta leta leta leta
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
2011 54 51 34 31
2012 54,5 51,5 34,5 31,5
2013 55 52 35 32
2014 55,5 52,5 35,5 32,5
2015 56 53 36 33
2016 57 54 37 34
2017 58 55 38 35
2018 59 56 39 36
od 2019 naprej 60 57 40 37
2020 58 38
2021 59
2022 naprej 60
---------------------------------------------------------------------------------------------------

(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do omejitev iz prejšnjega člena, če je to ugodneje za zavarovanca.

400. člen
(upoštevanje plačil po prejšnjih predpisih)

(1) Pri izračunu pokojninske osnove se za čas do 31. decembra 1991 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih, za čas od 1. januarja 1992 do 31. decembra 2010 pa se preračunajo v neto zneske po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

(2) Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. 4. 1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.

401. člen
(pravice iz zavarovanja za ožji obseg)

(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve tega zakona pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena tega zakona, vendar najmanj v višini 35 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.

(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz 100. člena tega zakona.

402. člen
(izplačevanje invalidnin)

Uživalcem invalidnin, ki so pridobili pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se izplačuje denarno nadomestilo za telesno okvaro v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

403. člen
(izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare)

Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz devetega odstavka 181. člena tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

404. člen
(izplačevanje pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov)

(1) Uživalcem pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se od uveljavitve tega zakona izplačuje pokojnina v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, in se usklajuje tako kot pokojnine po tem zakonu.

(2) Po smrti uživalca pokojnine iz prejšnjega odstavka pridobi njegov zakonec pravico do pokojnine pod pogoji iz 17. in 22. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) in v višini, določeni v 25. členu navedenega zakona.

405. člen
(izplačevanje odpravnin in oskrbnin)

Odpravnine in oskrbnine, ki so bile priznane pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačujejo v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

406. člen
(pravica do državne pokojnine in varstvenega dodatka)

(1) Osebe, ki so do 31. maja 2011 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do državne pokojnine po 59. členu ZPIZ-1, lahko uveljavijo to pravico, če vložijo zahtevek do 31. maja 2011.

(2) Osebe, ki so do 31. maja 2011 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08), lahko uveljavijo to pravico, če vložijo zahtevek do 31. maja 2011.

407. člen
(uskladitev lastnosti zavarovanca)

(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.

(2) Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra 2010, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona obvezno zavarovati.

(3) Družbeniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona zavarovani na podlagi delovnega razmerja, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona zavarovati v skladu s 16. členom tega zakona.

(4) Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje, poslovnega registra in davčne uprave za osebe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2012 naprej.

(5) Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje.

(6) Uživalcu pokojnine, ki v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na način, določen v četrtem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2012 naprej.

408. člen
(uskladitev določb o zavarovanju kmetov)

(1) Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva, so od uveljavitve tega zakona zavarovani po četrtem odstavku 17. člena tega zakona in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 17. člena tega zakona se lahko do 31. decembra 2012 kot kmetje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in izpolnjujejo pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi 17. člena tega zakona, če dosegajo najmanj 50 % dohodkovnega pogoja za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi 17. člena tega zakona.

(4) Zavarovanci, ki so bili v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona vključeni v zavarovanje na podlagi šeste alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi tega zakona, tako da plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(5) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje na način, določen v drugem odstavku tega člena.

(6) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona je do ureditve v predpisih s področja kmetijstva, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz 17. člena tega zakona ter za zavarovance iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena pa Republika Slovenija.

409. člen
(obveznosti državnega proračuna)

(1) Ne glede na določbo 161. člena tega zakona Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:
- uživalce izjemnih pokojnin - do ureditve v posebnem zakonu;

- uživalce državne pokojnine in uživalce varstvenega dodatka - do začetka uporabe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
- upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja in do 1. januarja 1983 - do zneska najnižje pokojnine iz prvega odstavka 39. člena tega zakona;
- prispevek delodajalca za zavarovance iz 17. člena tega zakona, za katere ta prispevek plačuje Republika Slovenija - do ureditve v posebnem predpisu;
- zavarovance iz 17. člena tega zakona, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po predpisih, ki določajo pogoje, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane - do ureditve v posebnem zakonu;

- uživalce odpravnine in oskrbnine po ZPIZ-1 - do izteka pravice.

(2) Obveznost Republike Slovenije iz tretje alineje prejšnjega odstavka se z zakonom določi pred preoblikovanjem sklada obrtnikov po določilih 427. člena tega zakona.

410. člen
(konstituiranje sveta zavoda)

(1) Svet zavoda se konstituira v skladu z določbami 186. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2) Svet zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje naprej v isti sestavi do konstituiranja sveta zavoda v skladu s tem zakonom.

(3) Svet zavoda je dolžan uskladiti statut in druge splošne akte zavoda, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, najkasneje v treh mesecih po konstituiranju.

411. člen
(odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi
za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2011 in v letu 2012 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2013 znaša 52 %, v letu 2014 znaša 54 %, v letu 2015 znaša 56 %, v letu 2016 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(2) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 15. in 17. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2011 in v letu 2012 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2013 znaša 52 %, v letu 2014 znaša 54 %, v letu 2015 znaša 56 %, v letu 2016 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(3) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 16. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2011 in v letu 2012 v znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta 2013 do leta 2015 znesek vsako leto zvišuje za deset odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(4) Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena v prehodnem obdobju v letu 2011 in v letu 2012 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 50 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2013 znaša 52 %, v letu 2014 znaša 54 %, v letu 2015 znaša 56 %, v letu 2016 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

(5) Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v obdobju od leta 2011 do vključno leta 2015 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 52 %, v letu 2017 znaša 54 %, v letu 2018 znaša 56 %, v letu 2019 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6) Ne glede na določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona 57 % v letu 2011, 58 % v letu 2012, 59 % v letu 2013, od leta 2014 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 144. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2011 minimalna plača.

(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona za do vključno meseca februarja 2011 najnižja pokojninska osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

412. člen
(določitev prehoda na zavarovalne osnove, določene
v skladu s 145. členom tega zakona)

(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 411. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, prvega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2011 oziroma za do vključno meseca februarja 2011 minimalna plača.

413. člen
(rok za vzpostavitev informacijskega sistema
za izdajo informativnih izračunov)

Zavod vzpostavi informacijski sistem, ki bo podlaga za vpogled in posredovanje podatkov iz prvega in šestega odstavka 140. člena tega zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.

414. člen
(prehodne določbe poklicnega zavarovanja)

(1) Upravljavec sklada poklicnega pokojninskega zavarovanja mora določbe pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja uskladiti z določbami enajstega dela tega zakona v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

(2) Zavarovanci, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, se vključijo v nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z dnem odobritve pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka s strani ministra, pristojnega za delo.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za zavarovance, ki so bili do leta 2001 razporejeni na delovna mesta, kjer je veljala zavarovalna doba s povečanjem in so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, s posebnim zakonom uredijo pogoji za pridobitev pravice do poklicne in znižane poklicne pokojnine ter način financiranja pravic v primeru, ko sredstva na osebnem računu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovanca ne zadostujejo za izplačilo pravic.

(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka 200. člena tega zakona, se za zavarovance poklicnega zavarovanja, za katere je pred uveljavitvijo tega zakona pokojninski načrt določal prispevno stopnjo v višini 12,60 %, še naprej plačujejo prispevki v poklicno zavarovanje po prispevni stopnji v višini 12,60 %.

(5) Do ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, je uživalec poklicne pokojnine v času prejemanja poklicne pokojnine obvezno zdravstveno zavarovan za primer bolezni in poškodbe izven dela, za vse pravice. Plačuje se prispevek iz 1. točke 46. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Osnova za plačilo prispevka je prejeta poklicna pokojnina. Prispevek se plačuje po stopnji 12,92 %. Zavezanec za plačilo prispevka je zavarovanec sam.

(6) V roku iz prvega odstavka tega člena se glede na spremenjeni sistem poklicnega zavarovanja, določen s tem zakonom, prilagodijo določbe Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o službi v slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08) v delu, ki se nanaša na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pripadnikov Slovenske vojske.

415. člen
(kapitalski sklad in družba za upravljanje)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 257. člena, 297. člena in prvega odstavka 348. člena tega zakona lahko Kapitalska družba:
- upravlja vzajemni pokojninski sklad ali

- upravlja krovni pokojninski sklad in
- izplačuje doživljenjsko pokojninsko rento skladno z določbami 348. in 349. člena tega zakona.

(2) Višino osnovnega kapitala, način izračuna kapitalske ustreznosti in druge pogoje za upravljanje pokojninskih skladov s strani družb za upravljanje se določi v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3) Do določitve višine osnovnega kapitala, načina izračuna kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za upravljanje pokojninskih skladov s strani družb za upravljanje v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se za družbe za upravljanje, ki upravljajo pokojninske sklade, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, in ki veljajo za pokojninske družbe.

416. člen
(kolektivno zavarovanje po potrjenih pokojninski načrtih)

(1) Določbe glede vključitve in financiranja dodatnega zavarovanja, ki jih vsebujejo pokojninski načrti, odobreni s strani pristojnega nadzornega organa po ZPIZ-1 do uveljavitve tega zakona, ostanejo še naprej v veljavi, za njih pa se uporabljajo določbe 299., 302. in 303. člena ZPIZ-1. V pokojninske načrte iz prejšnjega stavka so lahko vključeni samo zavarovanci, ki so k odobrenim pokojninskim načrtom pristopili pred uveljavitvijo tega zakona in zaposleni pri delodajalcih, ki so te pokojninske načrte financirali pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 214. člena, prvega odstavka 233. člena in 241. člena tega zakona, se glede vključitve v pokojninske načrte, ki so bili pred uveljavitvijo tega zakona odobreni s strani pristojnega organa po ZPIZ-1, uporabljajo določbe sedmega odstavka 302. člena ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 233. člena in prvega odstavka 241. člena tega zakona, lahko delodajalci pokojninske načrte, ki so bili pred uveljavitvijo tega zakona odobreni s strani pristojnega organa po ZPIZ-1, financirajo le delno, skladno z določbami 299. člena, prvega odstavka 302. člena in 368. člena ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena morajo biti vse nadaljnje spremembe pokojninskih načrtov po uveljavitvi tega zakona v skladu z določbami dvanajstega dela tega zakona.

(5) Pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pogodbe o financiranju pokojninskega načrta, sklenjene do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi, za njih pa se uporabljajo določbe 302. in 303. člena ZPIZ-1.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti vse nadaljnje spremembe pogodb iz prejšnjega odstavka sklenjene po uveljavitvi tega zakona, v skladu z določbami dvanajstega dela tega zakona.

(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se morajo vse obstoječe pogodbe o financiranju dodatnega zavarovanja v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladiti z določbami pogodb o oblikovanju pokojninskih načrtov in pokojninskimi načrti, na podlagi katerih so sklenjene.

417. člen
(spremembe pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)

(1) Upravljavci pokojninskih skladov so dolžni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona uskladiti pokojninske načrte in pravila upravljanja z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Po spremembi pokojninskega načrta se za pravice in obveznosti iz zavarovanja za vsa sredstva zavarovanca, ki jih je vplačal po spremembi, uporabljajo določila spremenjenega pokojninskega načrta.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ostanejo v veljavi določbe pokojninskih načrtov, kot to določajo določbe 416. člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko še naprej ostanejo v veljavi določbe pokojninskih načrtov, ki določajo pravico do dodatne invalidske in dodatne družinske pokojnine, za njih pa se še naprej uporabljajo določbe 364. in 365. člena ZPIZ-1.

(4) Do uskladitve določb pokojninskih načrtov kolektivnega zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za delo, pred uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja pristopijo novi delodajalci ter se na njihovi podlagi vključijo novi zavarovanci, vendar pa za njih ne veljajo določbe 416. člena tega zakona in določbe 358. člena ZPIZ-1.

(5) Do uskladitve določb pokojninskih načrtov individualnega zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za delo, pred uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom individualnega zavarovanja pristopijo novi zavarovanci.

(6) Upravljavci pokojninskih skladov, ki do uveljavitve tega zakona že izvajajo pokojninski načrt na podlagi ZPIZ-1, morajo naložbe pokojninskega sklada uskladiti z določbami tega zakona v roku dveh let in 6 mesecev po uveljavitvi pokojninskega načrta in pravil.

(7) V roku 6 mesecev po izteku roka iz prejšnjega odstavka pošljejo izvajalci iz prejšnjega odstavka pristojnemu nadzornemu organu iz 351. člena tega zakona poročilo skrbnika o uskladitvah naložb in izpostavljenosti do posameznih oseb in mnenje revizorja, iz katerega izhaja, da naložbe pokojninskega sklada ustrezajo določbam tega zakona o naložbah pokojninskega sklada.

418. člen
(enkratno izplačilo sredstev)

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena tega zakona člani in zavarovanci, ki so bili vključeni v pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja skladno z določbami III. poglavja dvanajstega dela ZPIZ-1, obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, skladno z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka 358. člena ZPIZ-1.

(2) Določba prejšnjega odstavka velja za premije, ki so zapadle v plačilo do uveljavitve tega zakona, in sredstva, ki jih je imel član ali zavarovanec na osebnem računu do uveljavitve tega zakona.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena lahko člani in zavarovanci, ki so bili vključeni v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pred uveljavitvijo tega zakona in so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do uveljavitve tega zakona, uveljavijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, kljub temu da ne izpolnjujejo pogoja iz drugega odstavka 358. člena ZPIZ-1.

(4) Pravico iz prejšnjega odstavka lahko člani in zavarovanci uveljavijo po poteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(5) Izplačilo iz prvega in četrtega odstavka tega člena se opravi na način, določen v 310. členu tega zakona.

(6) Določila tega člena ne veljajo za člane zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ustanovljenega po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03).

419. člen
(izpolnjevanje pogojev za nadzornega člana pokojninske družbe)

Za člane nadzornih svetov pokojninskih družb, ki so bile vpisane v sodni register do uveljavitve tega zakona, se določba tretjega odstavka 337. člena tega zakona ne uporablja do izteka mandata.

420. člen
(minimalna zajamčena donosnost)

Do uveljavitve metodologije iz drugega odstavka 217. člena tega zakona se za izračun minimalne zajamčene donosnosti uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavek 298. člena ZPIZ-1.

421. člen
(plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje od vplačila
kolektivnega zavarovanja v prehodnem obdobju)

Do ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se prispevek za zdravstveno zavarovanje plačuje od zneska vplačila dodatnega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec v korist delojemalca v skladu z 241. členom tega zakona, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.

422. člen
(rok za izdajo predpisov s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil iz devetega odstavka 238. člena, iz petega odstavka 240. člena, iz tretjega odstavka 243. člena, iz četrtega odstavka 251. člena, iz enajstega odstavka 261. člena, iz sedmega odstavka 272. člena, iz šestega odstavka 284. člena, iz sedmega odstavka 285. člena, iz drugega odstavka 291. člena, iz prvega in tretjega odstavka 292. člena, iz tretjega odstavka 302. člena, iz petega odstavka 308. člena, iz enajstega odstavka 313. člena in iz drugega odstavka 366. člena v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala na podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.

423. člen
(rok za izdajo predpisov s strani Agencije za zavarovalni nadzor)

Agencija za zavarovalni nadzor izda splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil iz devetega odstavka 238. člena, iz petega odstavka 240. člena, iz dvanajstega odstavka 261. člena, iz sedmega odstavka 284. člena, iz osmega odstavka 285. člena, iz tretjega odstavka 291. člena, iz drugega in četrtega odstavka 292. člena, iz enajstega odstavka 313. člena, iz tretjega odstavka 334. člena in iz tretjega odstavka 366. člena v roku 12 mescev od uveljavitve tega zakona.

(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor izdala na podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.

424. člen
(rok za izdajo predpisov s strani ministra, pristojnega za finance)

Minister, pristojen za finance, izda splošne akte iz trinajstega odstavka 145. člena, iz drugega odstavka 217. člena, iz 228. člena in iz četrtega odstavka 348. člena tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

425. člen
(rok za izdajo predpisov s strani ministra, pristojnega za zdravje)

(1) Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz drugega odstavka 68. člena tega zakona v roku 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

426. člen
(sklad obrtnikov)

(1) Sklad obrtnikov ustanovljen skladno z določbami 382. člena ZPIZ-1 se preoblikuje v družbo za vzajemno zavarovanje, skladno z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(2) Vpis preoblikovanja iz prejšnjega odstavka v sodni register se opravi na podlagi predhodnega mnenja pooblaščenega aktuarja in predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.

(3) Pooblaščeni aktuar opravi aktuarski pregled ter v zvezi z njim poda aktuarsko poročilo glede izpolnjevanja zahtev, ki jih zakon, ki ureja zavarovalništvo, določa za družbo za vzajemno zavarovanje.

(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko za namen izdaje predhodnega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena pregleduje poslovne knjige, spise in druge dokumente, ki se nanašajo na ustanovitev, poslovanje ter preoblikovanje sklada obrtnikov. Pregled poslovnih knjig, spisov in dokumentov Agencija za zavarovalni nadzor opravlja skladno z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(5) Agencija za zavarovalni nadzor izda na podlagi pozitivnega mnenja pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka tega člena dovoljenje za preoblikovanje, če sklad obrtnikov pri preoblikovanju izpolni vse zahteve zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki se nanašajo na družbo za vzajemno zavarovanje.

(6) Z dnem vpisa preoblikovanja iz prvega odstavka tega člena v sodni register preidejo vse premoženje ter pravice in obveznosti sklada obrtnikov na preoblikovano družbo iz prvega odstavka tega člena, ki je od vpisa preoblikovanja v sodni register upravljavec vseh pokojninskih skladov, katerih upravljavec do vpisa preoblikovanja iz prvega odstavka tega člena v sodni register je sklad obrtnikov.

427. člen
(poslovanje sklada obrtnikov do preoblikovanja)

Do preoblikovanja sklada obrtnikov v družbo za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe od 382., 383., 384., 385. in 386. člena ZPIZ-1.

428. člen
(uporaba prejšnjih podzakonskih aktov do izdaje novih)

Če niso v nasprotju s tem zakonom, se do sprejema novih še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi:
- Statut Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 114/06);
- Poslovnik o delu Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 14/06);
- Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05);
- Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/05);
- Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/03);
- Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (Uradni list RS, št. 56/03);
- klep o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja in obrazcih delovne dokumentacije (Uradni list RS, št. 113/02);
- Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za zaposlitev za delovne invalide (Uradni list RS, št. 34/06);
- Sklep o povračilu potnih stroškov (Uradni list RS, št. 113/02, 49/05 in 54/06);
- Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka (Uradni list RS, št. 25/01);
- Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/00);
- Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89);
- Sklep o kriterijih in merilih za dodelitev finančnih sredstev za raziskovalno in preventivno dejavnost (Uradni list RS, št. 57/07);
- Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (42/06);
- Sklep o predlogu obrazca za uvedbo postopka za ugotovitev telesne okvare (Uradni list RS, št. 52/01);
- Sklep o določitvi najnižjega in najvišjega zneska ter načinu določitve odškodnine v skupnem znesku v regresnih zadevah (Uradni list RS, št. 44/01);
- Sklep o registru osebnih računov in potrdilu o številu enot premoženja (Uradni list RS, št. 61/00);
- Sklep o računovodskih izkazih vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 98/09);
- Sklep o poročanju upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 27/02, 133/03, 137/04 in 98/09);
- Sklep o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 98/09);
- Odredba o usklajevanju zneska najnižje in najvišje premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Uradni list RS, št. 58/00);
- Odredba o najvišjem dovoljenem odstotku vstopnih in izstopnih stroškov ter najvišji proviziji za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 58/00);
- Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije (Uradni list RS, št. 13/01);
- Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije (Uradni list RS, št. 82/09);
- Sklep o načinu vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 98/09);
- Sklep o izjavi o naložbeni politiki ter o obvladovanju tveganj pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 137/06);
- Sklep o načinu izračuna in postavkah dodatnega lastnega kapitala (Uradni list RS, št. 28/07);

- Sklep o dodatnem lastnem kapitalu izvajalca pokojninskega načrta (Uradni list RS, št. 33/07) in
- Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 110/09).

429. člen
(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod in 98/09 – ZIUZGK).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
- tretja točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip (63/07-popr.), 10/08 – ZVarDod, 71/08, 73/08, 98/09 – ZIUZGK);
- drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
- drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
- 17.a člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPSV) in
- 64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04).

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih, vendar tako, da je komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 103. člena ZPIZ-1 dolžna v postopku pridobiti tudi mnenje delavca v postopku.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbi 150. in 151. člena ZPIZ-1 uporabljata do 31. 12. 2011.

(5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati del besedila prvega odstavka 4. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10), ki se glasi »priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena ZPIZ-1 (v nadaljnjem besedilu: prejemki) ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1« in nadomesti z besedilom: »(v nadaljnjem besedilu: prejemki) ter osnove iz obveznega zavarovanja, ki se usklajujejo po predpisih, s katerimi se ureja to zavarovanje, preživnine po Zakonu o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, in 1/86 in Uradni list RS, št. 11/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod in 61/10 – ZSVarPre) in dodatki po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07, 10/08 – ZVarDod in 61/10 – ZSVarPre).

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se določba 226. člena ZPIZ-1 uporablja do 31. decembra 2011.

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ.

(8) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5., 6.,15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(9) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. in 6. člen ZPSV, v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov, tudi za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje, in se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena tega zakona.

(10) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 – ZUTPG) v delu, ki se nanaša na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje in se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega zakona.

(11) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski akti:
- Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence (Uradni list RS, št. 77/98);
- Sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 % (Uradni list RS, št. 50/00);
- Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane (Uradni list RS, št. 50/00, 83/02 in 54/06)
- Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02, 54/04 – ZDoh-1 (56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr.).

430. člen
(odložitev uporabe določb tega zakona)

(1) Določba 156. člena tega zakona se začne uporabljati 1. marca 2011.

(2) Določba 157. člena tega zakona se začne uporabljati 1. julija 2011.

(3) Določba prve alineje prvega odstavka 152. člena tega zakona se za zavarovance iz 18. člena tega zakona začne uporabljati 1. maja 2011.

(4) Določbe 105., 106., 107. in 155., člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

(5) Določba tretjega odstavka 140. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2013.

(6) Do začetka uporabe zakona, ki ureja malo delo, se za dijake ter študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju del prek pooblaščenih študentskih servisov, uporabljajo določbe o zavarovanju in plačevanju prispevkov iz ZPIZ-1.

(7) Ne glede na prvi in drugi odstavek 106. člena tega zakona se pokojnine od leta 2012 do leta 2015 usklajujejo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.

431. člen
(pričetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2011.

Ključne besede:
zpiz
zpiz-2
zpiz - 2
zpiz 2 tekst
pokojninska reforma
referendum

Zadnji članki iz rubrike:

14.8.2014 15:34:52:
Predlog sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in Predlog sklepa o spremembi Sklepa o določitvi zdravstvenih stanj za upravičenost do posameznih medicinskih pripomočkov - 28. 7. 2014

7.8.2014 21:08:57:
Predlog ZGD-1I (31. 7. 2014)

4.8.2014 11:36:19:
Osnutek koalicijske pogodbe - avgust 2014

22.7.2014 12:58:00:
Državni zbor RS potrdil novelo zakona o izvršbi in zavarovanju

23.6.2014 14:27:40:
Državni zbor je potrdil povišanje praga za normirance na 100.000 eur

Najnovejši članki:

19.9.2014 15:14:00:
Koledar poročanja v oktobru 2014

19.9.2014 14:25:12:
FATCA - Postopki identifikacije računov ZDA, o katerih se poroča na podlagi FATCA sporazuma

19.9.2014 13:00:47:
Informativni dnevi o življenju in delu v Nemčiji ter slovensko-avstrijski zaposlitveni dan

18.9.2014 13:55:50:
Obvestilo glede opravljanja kratkotrajnega in osebnega dopolnilnega dela - ZPDZC-1

18.9.2014 13:49:14:
Naknadna pridobitev statusa rezidenta za daljši čas

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT