Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.11.2010 16:05:15

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje družbenikov, ki so poslovodne osebe

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Na spletni strani ZPIZ-a je objavljeno naslednje pojasnilo:


1. UVOD

2.POJEM POSLOVODNE OSEBE V SISTEMU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

    2.1.Status družbenika

    2.2.Status poslovodje

    2.3.Zavarovanje na drugi podlagi

    2.4.Razmejitev med delovnim razmerjem in statusom poslovodne osebe kot samozaposlene osebe

    2.5.Zavarovanje v primeru kombinacije s prednostnimi pravnimi oziroma zavarovalnimi podlagami

    2.6.Trajanje (začetek in prenehanje) obveznega zavarovanja

3.POGOJI ZA VKLJUČITEV V DRUGA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA

4.OBVEZNOSTI IZ NASLOVA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST MED ZAVAROVANJEM

    4.1.Določitev zavarovalne osnove za plačilo prispevkov po ZPIZ-1

    4.2.Določitev zavezancev za plačilo prispevkov po ZPIZ-1

    4.3.Določbe ZPSV in ZDDPO-2 o plačevanju prispevkov za zavarovance, ki nimajo plače

    4.4.Določbe Zakona o dohodnini glede prejemkov poslovodnih oseb

    4.5.Plačevanje prispevkov za socialno varnost za poslovodne osebe v praksi

5.VLOŽITEV PRIJAVE V ZAVAROVANJE IN POSREDOVANJE PODATKO PO PREDPISIH O MATIČNI EVIDENCI

    5.1.Zavezanec in krajevna pristojnost za prijavo

    5.2.Zavarovanje v primerih več istovrstnih pravnih razmerij

        5.2.1.Posredovanje podatkov, potrebnih za odmero pokojnine

6.UVELJAVITEV IN UŽIVANJE POKOJNINE TER REGISTRACIJA DRUŽBE PO UPOKOJITVI

    6.1.Uveljavitev pravice do pokojnine

    6.2.Registracija družbe po upokojitvi

7.ZAVAROVANJE POSLOVODNIH OSEB ZA POSEBNE PRIMERE

1.UVOD

Obvezno socialno zavarovanje družbenikov, ki so poslovodne osebe, je od leta 1990, ko se je v sistemu pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja prvič pojavilo, obravnavano kot »institut v razvoju«. Spremljajo ga stalna neskladja med več predpisi, ki se jih ta institut dotika in so za njegovo delovanje pomembni. Osnovni namen predpisov je zagotoviti socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba. Le-ta opravlja delo oziroma dejavnost, vendar ni v delovnem razmerju ter nima drugega statusa, na podlagi katerega bi bil lahko vključen v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.

Predpisi, ki urejajo področja socialnega zavarovanja, predpišejo pogoje za zavarovanje ter zavezance in osnovo za plačilo prispevkov. Vsak od področnih zakonov se razvija in spreminja s svojo dinamiko, kar povzroča neskladja med njimi. Plačevanje prispevkov je deloma urejeno v posebnem »skupnem« zakonu o prispevkih za socialno varnost in se prepleta z davčnim sistemom, ki prvenstveno skrbi za pobiranje davkov od dohodkov fizičnih in pravnih oseb, sistem pobiranja prispevkov pa se v določeni meri vanj vključuje. Tudi tu na več mestih prihaja do neusklajenosti med predpisi.

Izvajanje obveznega socialnega zavarovanja za družbenike, ki so poslovodne osebe, je v opisanih pogojih rezultanta vseh predpisov, ki se trudi kar najbolj upoštevati vsa področja s čim manjšim deležem določb, ki se zaradi usklajenosti ne izvajajo.

2. POJEM POSLOVODNE OSEBE V SISTEMU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

V 2. odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Po tem zakonu se obravnavajo kot samozaposlene osebe. Obveznost zavarovanja po tej določbi torej nastane s kumulativno izpolnitvijo obeh pogojev: le za družbenika, ki je hkrati v isti družbi poslovodna oseba. Poslovodje, ki niso tudi družbeniki družbe, ki jo upravljajo, so lahko bodisi v delovnem razmerju ali opravljajo delo na podlagi civilne pogodbe in po navedeni določbi niso zavarovani.

2.1.Status družbenika

S pojmom »družbenik« so zajete fizične osebe, ki so lastniki osnovnega kapitala v družbah, kjer je lastništvo tega kapitala za vsakega družbenika opredeljeno z deležem, in sicer ne glede na to, ali gre za osebne ali kapitalske družbe. Delničarji delniških družb v ta krog ne sodijo.

2.2.Status poslovodje

V 10. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je podana definicija poslovodstva: za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.

Brez poslovodje družba sicer lahko obstaja, ne more pa delovati. Položaj in pristojnosti poslovodnih oseb so za vsako vrsto družbe praviloma posebej opredeljene in se razlikujejo tudi glede na vrsto gospodarske družbe. Za poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) so z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomembne predvsem določbe o imenovanju in odpoklicu ter obveznostih poslovodje. Družba ima lahko enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V večosebni družbi poslovodjo postavijo in odpokličejo družbeniki – skupščina družbenikov oziroma nadzorni svet, če ga družba ima (1. do 5. odstavek 515. člena ZGD-1). Dolžnosti poslovodij po določbah ZGD-1 so poleg vodenja poslov predvsem naslednje:

-      prijava družbe za vpis v register pri registrskem organu ali na točki VEM (478. člen ZGD-1)

-      sklicevanje skupščine družbenikov (508. člen)

-      obveščanje družbenikov o zadevah družbe (512. člen)

-      prijava vpisa spremembe družbene pogodbe v register (516. člen).

Gre za obveznosti, ki jih poslovodja mora opraviti, drugi pooblaščeni zastopniki (npr. prokurist) pa jih lahko opravijo, vendar jih k temu ne zavezuje zakon. Poleg navedenega lahko poslovodne osebe opravljajo tudi dejavnost družbe. Zato se za potrebe izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja vodenje poslov družbe za poslovodno osebo opredeli kot opravljanje dejavnosti.

2.3.Zavarovanje na drugi podlagi

V skladu s 25. členom ZPIZ-1 se v primeru, ko oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje. Če je poslovodna oseba hkrati tudi registrirana kot samostojni podjetnik, je prednostno zavarovana na podlagi tega statusa po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Če je poslovodna oseba že v delovnem razmerju pri drugem poslovnem subjektu ali je s predstavnikom organa družbe sklenila delovno razmerje v isti družbi, je prednostno zavarovana na podlagi delovnega razmerja. Kolizija in kombinacije statusa poslovodne osebe z delovnim razmerjem se presojajo po določbah o opravljanju edinega ali glavnega poklica v skladu s 17. členom ZPIZ-1, ki velja za vse samozaposlene.

2.4.Razmejitev med delovnim razmerjem in statusom poslovodne osebe kot samozaposlene osebe

Zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 torej ni obvezno, če je poslovodna oseba v delovnem razmerju. Pri presoji pravne podlage za vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (enako kot zdravstveno zavarovanje) je potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti obstoj delovnega razmerja poslovodne osebe, kar obravnava pristojni nosilec socialnega zavarovanja sam (ZPIZ ali ZZZS), ko odloča o ugotovitvi lastnosti zavarovanca ali podlage za zavarovanje. Pri tem ni vezan zgolj na obličnost pravnega posla (pogodbo o zaposlitvi, ki ima predpisane bistvene sestavine), temveč presoja tudi veljavnost takšnega pravnega posla s stališča njegove vsebine in ob upoštevanju veljavnih zakonskih določb.

Po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je delovno razmerje tisto razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Glede obstoja delovnega razmerja je ZDR v odnosu do ZGD-1 in ZPIZ-1 vsekakor specialni predpis.

V 17. členu ZDR sta opredeljeni stranki pogodbe o zaposlitvi: delavec in delodajalec. V povezavi s 4. členom ZDR morata oba imeti sposobnost biti nosilca pravic in dolžnosti, ki jima jih nalaga zakon kot strankama te pogodbe. To pomeni, da mora delodajalec kot subjekt, ki je ločen od delavca, organizirati delovni proces, delavcu zagotavljati delo, določeno plačilo, pogoje za varnost in zdravje pri delu, varovati dostojanstvo delavca pri delu in njegove osebne podatke (41. do 46. člen ZDR) ter po 4. členu ZDR ves čas trajanja delovnega razmerja delavca nadzorovati in mu dajati navodila za delo.

V ZGD-1 so urejene oblike gospodarskih družb, osebnih in kapitalskih, ki so pravne osebe. Pravno osebo zastopajo zakoniti in pooblaščeni zastopniki, ki ji s tem zagotavljajo poslovno sposobnost. Družba kot umetna pravna tvorba nima bioloških (psihofizičnih) lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izjavljanje pravnoposlovne volje. Zato mora to funkcijo v družbi opravljati določen organ družbe (ena ali več fizičnih oseb, ki v družbi in v imenu družbe v zunanjem svetu opravljajo družbine aktivnosti). Zastopnik kot organ družbe je tisti subjekt, za katerega zakon oziroma akti družbe določajo, da je upravičen v imenu družbe opravljati pravna dejanja in družbo s tem zastopati.

Delovno razmerje kot delodajalec tako sklene pravna oseba po zastopniku. Dolžnosti delodajalca – zagotavljanje dela in pogojev dela, varnosti in zdravja pri delu, plačila za delo, organiziranje delovnega procesa, nadzorovanje dela in dajanje navodil za delo – lahko opravlja pravna oseba po poslovodni osebi, ki je lahko le fizična oseba. Dolžnosti delodajalca tako ne more opravljati oseba, ki je pooblaščena le za sklenitev posameznega posla, temveč oseba, ki je po zakonu ali po aktih družbe pooblaščena za vodenje poslov v določenem obdobju.

V primerih enoosebnih kapitalskih družb, ko je ustanovitelj (edini družbenik) hkrati tudi poslovodna oseba, bi ta zastopal družbo tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja. Če bi sklenil delovno razmerje sam, bi bil hkrati delojemalec in zastopnik delodajalca. Kot zastopnik delodajalca bi si moral organizirati delovni proces, se nadzorovati in si dajati navodila za delo, si zagotavljati delo in izplačilo plače ter v primeru neizvrševanja svojih obveznosti bodisi kot delavca bodisi kot delodajalca sprejeti ustrezne ukrepe (izredna odpoved) in uveljaviti sodno varstvo svojih pravic.

Vse navedene predpostavke in zakonski pogoji veljajo tudi ob uporabi 3. odstavka 18. člena ZDR, po katerem v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo pri pravni osebi v imenu delodajalca nastopa organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik. Določba pomeni, da je ZDR predpostavil obstoj dveh ločenih pogodbenih strank z nasprotnimi interesi, od katerih je vsaka sposobna izvrševati svoje pravice in obveznosti (pravna oseba po svojem zakonitem zastopniku). Pogoji za sklenitev delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR v enoosebni družbi tako niso podani, saj ista fizična oseba kot delojemalec in predstavnik delodajalca ne more predstavljati dveh pogodbenih strank z nasprotnimi interesi in sočasno ne more izvrševati zakonsko določenih pravic in obveznosti obeh nasprotnih pogodbenih strank iz delovnega razmerja. So pa ti pogoji podani v večosebnih družbah, kjer v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo družbo zastopa bodisi predstavnik organa (če jih družba v skladu s svojimi akti ima) ali eden od drugih družbenikov.

V 72. členu ZDR je določeno, katera vprašanja lahko delodajalec in poslovodna oseba uredita drugače, kot velja za druge delavce: pogoje in omejitve delovnega razmerja za določen čas, delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov, plačilo za delo, disciplinsko odgovornost in prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Določbo je mogoče uporabiti le v povezavi s 4. členom ZDR: ob izpolnjevanju pogojev iz temeljne definicije delovnega razmerja in obstoja elementa odvisnosti med dvema ločenima pogodbenima strankama. Posebna ureditev pogodbe o zaposlitvi v 72. členu ZDR tako ni določena zaradi morebitne odsotnosti bistvenih elementov delovnega razmerja, temveč zaradi posebnih pogojev dela in pričakovanih kvalifikacij, ki se nanašajo na delovno mesto poslovodne osebe v odvisnem delovnem razmerju.

Po 1. odstavku 526. člena ZGD-1 ustanovitelj družbe z enim družbenikom samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, torej teoretično tudi o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju, ter o zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem. Pri tem je mogoče predpostaviti, da se vsi sklepi v naštetih zadevah lahko sprejmejo le, če je edini ustanovitelj po 5. alineji 505. člena ZGD sprejel tudi sklep o postavitvi druge osebe za poslovodjo družbe, nikakor pa v primeru, ko je sam hkrati edini družbenik in poslovodja.

V 1. odstavku 525 člena ZGD-1 je določeno, da morajo biti pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, v pisni obliki, pri čemer kolizijski zastopnik družbe ni potreben. Takšna določba je bila prevzeta v pravni red z utemeljitvijo, da pri takšnem pravnem poslu ni kolizije med interesom družbe in interesom edinega družbenika, zato ni potrebe po kolizijskem zastopniku. Interesi tretjih oseb (preprečevanje njihovega oškodovanja) pa naj bi bili varovani s predpisano obličnostjo. Ta določba pomeni specialni predpis nasproti splošnim pravilom civilnega prava, ne pa tudi nasproti posebnim zakonom, ki za sklepanje posameznih vrst pogodb določajo posebne pogoje. Po 1. odstavku 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Tako predstavlja 4. člen ZDR specialni predpis nasproti splošnim pravilom civilnega prava in določbam drugih zakonov, ko ureja možnost in dopustnost sklenitve delovnega razmerja kot posebne oblike civilnopravne pogodbe. Bistvo pogodbe o zaposlitvi je ureditev pravnega razmerja ravno ob predpostavki, da med strankama te pogodbe zaradi odnosa podrejenosti oz. nadrejenosti obstaja kolizija interesov. Iz navedenega razloga po široko sprejetem mnenju delovnopravne teorije ne more biti vzpostavljeno delovno razmerje.

Ob vsem navedenem je ugotoviti, da poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb ali edini ustanovitelji zasebnih zavodov, kljub formalno in z vsemi obligatornimi sestavinami sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (ki jo hkrati podpišejo v vlogi delojemalca in delodajalca) niso in ne morejo biti v delovnem razmerju v svoji družbi ali zavodu. To velja tudi za družbe, ki imajo sicer več zaposlenih delavcev, vendar samo enega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ni delojemalec, temveč je samozaposlena oseba. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. VIII Ips 167/2008 z dne 19.10.2009.

Obstoj delovnega razmerja v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) oziroma zavarovalne podlage (za zdravstveno zavarovanje) predstavlja predhodno vprašanje, ki ga po 147. členu ZUP ugotavlja upravni organ. Ob sprejemu prijave v zavarovanje pri ZZZS se izvede skrajšani ugotovitveni postopek in obstoj delovnega razmerja oziroma statusa poslovodne osebe ugotovi pristojni organ na podlagi dejstev in dokazov, ki jih ob prijavi v zavarovanje predloži vložnik prijave. Glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi ta organ v svoji pristojnosti in s pooblastilom iz 3. odstavka 2. člena ZMEPIZ sprejme prijavo v zavarovanje v skladu z izkazanim statusom zavarovane osebe.

2.5.Zavarovanje v primeru kombinacije s prednostnimi pravnimi oziroma zavarovalnimi podlagami

Skladno s 1. odstavkom 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samozaposleni opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju. Po 2. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju. Pri ugotavljanju, ali poslovodna oseba opravlja dejavnost kot edini ali glavni poklic, je uporabiti uvodno ugotovitev, da poslovodna oseba opravlja dejavnost "vodenja poslov družbe", lahko pa opravlja tudi dejavnost družbe, torej se zanjo uporabljajo tudi določbe 17. člena ZPIZ-1.

Enako kot npr. samostojni podjetniki posamezniki in druge osebe iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, lahko tudi poslovodne osebe opravljajo svojo dejavnost poleg tega, da so sočasno v delovnem razmerju in so iz tega naslova obvezno zavarovani za polni ali nepolni delovni čas. Poslovodna oseba ima sočasno lahko tudi status samostojnega podjetnika posameznika in iz tega naslova ravno tako opravlja dejavnost oziroma se opravljanje te dejavnosti predpostavlja z vpisom v register s.p..

Za določanje, kdaj se je poslovodna oseba dolžna obvezno zavarovati po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, se uporabi najprej določba 17. člena ZPIZ-1, če je poslovodna oseba hkrati tudi v delovnem razmerju (tedaj, kadar je sklenitev delovnega razmerja dopustna v isti družbi ali je delovno razmerje sklenjeno z drugim delodajalcem). Za razmejitev zavarovanj na podlagi opravljanja več dejavnosti pa se uporabi določba 25. člena ZPIZ-1: oseba se zavaruje po tisti podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje. Upoštevaje navedeno je poslovodna oseba obvezno zavarovana po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, če ni v delovnem razmerju ali ne opravlja katere od dejavnosti iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1.

Po 3. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni čas, lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje samozaposlenih in kmetov. Če je poslovodna oseba v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa, se torej lahko zavaruje na podlagi tega statusa do polnega delovnega časa, ni pa takšno zavarovane zanjo obvezno.

2.6.Trajanje (začetek in prenehanje) obveznega zavarovanja

Registracija poslovodne osebe v sodnem registru, s katero oseba izpolni pogoje iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, pomeni nastanek določenega pravnega razmerja. Obveznost zavarovanja je določena v 7. členu ZPIZ-1: v obvezno zavarovanje so vključeni državljani RS in tujci ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodni sporazum. Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po osnovnem načelu 30. člena ZPIZ-1 traja obvezno zavarovanje od začetka do prenehanja pravnega razmerja, na podlagi katerega so izpolnjeni pogoji za to zavarovanje.

Posebej za poslovodne osebe je v 3. alineji 33. člena ZPIZ-1 določeno, da se obvezno zavarovanje poslovodnih oseb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z dnem izbrisa iz takšnega registra. Datum vpisa v register po tej določbi je datum, ko je poslovodna oseba pridobila pooblastila za vodenje poslov, ne glede na datum vloge za vpis v sodni register oziroma na dejansko izvršen vpis s strani registrskega organa.

Če oseba pridobi status poslovodne osebe v času, ko se ni bila dolžna zavarovati, se mora zavarovati prvi naslednji dan po prenehanju okoliščin, na podlagi katerih te obveznosti ni bilo (po prenehanju delovnega razmerja ali šolanja ali opravljanja dejavnosti iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1).

3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V DRUGA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA

Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 z vložitvijo prijave v zavarovanje vstopi poslovodna oseba tudi v druga obvezna socialna zavarovanja. Ta zavarovanja so za obravnavano kategorijo oseb urejena v zakonih s področja socialne varnosti, vendar vsak od njih vsebuje drugačen opis zavarovancev. V praksi je s konsenzom nosilcev obveznih zavarovanj in pristojnih ministrstev v to zavarovanje zajet krog oseb, kot je opredeljen v ZPIZ-1.

Zdravstveno zavarovanje je urejeno po 6. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), po kateri se obvezno zavarujejo osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova.

Zavarovanje za starševsko varstvo je urejeno v 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), po kateri so zavarovanci za starševsko varstvo poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi.

Zavarovanje za primer brezposelnosti je urejeno v 1. alineji 14. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), vendar ne kot obvezno. Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi. V pripravi je predlog sprememb tega zakona, po katerem naj bi bilo zavarovanje teh oseb obvezno.

4. OBVEZNOSTI IZ NASLOVA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST MED ZAVAROVANJEM

4.1.Določitev zavarovalne osnove za plačilo prispevkov po ZPIZ-1

V skladu z drugo alinejo 1. odstavka 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za samozaposlene zavarovalna osnova.

Določitev zavarovalnih osnov je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, opredeljena v 209. členu ZPIZ-1, podrobneje pa s Pravilnikom o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Pravilnik o razvrščanju). V skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Uvrstitev v ustrezno zavarovalno osnovo se na osnovi drugega odstavka istega člena določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna davka iz dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša davek iz dejavnosti.

Skladno s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika o razvrščanju se uvrstitev v zavarovalno osnovo za poslovodne osebe in družbenike določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oz. minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine. Nadalje določa 5. odstavek istega člena, da se zavarovalna osnova zavarovanca iz tretjega odstavka določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov ter brez znižanj oziroma olajšav v skladu z zakonom o dohodnini. Kot določa 1. odstavek 6. člena tega pravilnika, je doseženi dobiček za te zavarovance iz odločbe o dohodnini ugotovljen dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec. Ob začetku zavarovanja, se šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca nič eurov.

Po 4. odstavku 208. člena ZPIZ-1 je, ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 209. člena ZPIZ-1, najnižja osnova za obračun prispevkov za zavarovance iz 2. odstavka 15. člena tega zakona, najnižja pokojninska osnova.

Skladno s 3. odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se prispevki plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju, to pomeni, da je veljavna osnova za pretekli mesec tista osnova, ki je objavljena do zadnjega dne v mesecu, za katerega se plačujejo prispevki.

4.2.Določitev zavezancev za plačilo prispevkov po ZPIZ-1

V 1. alineji 1. odstavka 222. člena ZPIZ-1 so zavarovanci iz 15. člena ZPIZ-1, torej tudi poslovodne osebe, opredeljeni zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca. V 2. alineji 223. člena so ti zavarovanci opredeljeni tudi kot zavezanci za prispevek delodajalca, kar jih uvršča med samostojne zavezance za prispevek, ki ga plačujejo kot fizične osebe.

4.3.Določbe ZPSV in ZDDPO-2 o plačevanju prispevkov za zavarovance, ki nimajo plače

Po določbi 4. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00 in 97/01, v nadaljevanju: ZPSV) plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Drugi odstavek 16. člena ZPSV določa, da so zavezanci iz 4. člena tega zakona dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Obrazec »Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače«, je predpisan s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 126/08).

7. člen ZPSV določa, da se prispevki za socialno varnost delodajalcev in zavezancev iz 4. člena ZPSV in prispevki delodajalcev za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vštevajo med odhodke pred ugotovitvijo dobička.

Dobiček gospodarskih družb v Republiki Sloveniji je obdavčen v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2/ (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09 in 110/09). Zavezanec za davek od dobička je pravna oseba, zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost lastnika zasebnega podjetja pa je glede na zgoraj navedene določbe ZPSV in ZPIZ-1 lastnik podjetja – fizična oseba.

V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDDPO se za ugotavljanje dobička priznajo prihodi in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Po 29. členu se za ugotavljanje dobička ne priznajo odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti (družbe kot davčnega zavezanca). Iz navedenega izhaja, da se kot davčno priznani odhodki davčnega zavezanca ne bi mogli šteti obračunani prispevki za socialno varnost lastnika podjetja, saj ti niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov in bi jih moral poravnati lastnik zasebnega podjetja sam. Med davčno priznane odhodke zavezanca za davek od dobička pravnih oseb pa štejemo prispevke za socialno varnost zaposlenih pri pravni osebi, kar sledi iz Slovenskih računovodskih standardov 2006 (Uradni list RS, št. 118/2005, 10/06, 112/06, 3/07 in 119/08) – SRS 15, ki obravnava stroške dela in stroške povračil zaposlencem. V skladu s C. poglavjem navedenega standarda, ki vsebuje opredelitve ključnih pojmov, je zaposlenec (delavec) fizična oseba, ki je v delovnem razmerju pri podjetju, dajatve podjetja za davke ter socialno varnost pa so obveznosti podjetja, odvisne od kosmatih plač in povračil zaposlencem.

Prispevki za socialno varnost lastnika zasebnega podjetja, ki ga osebno vodi in nima plače, so obvezna dajatev, ki jo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja predpisuje zakon. Vendar pa po določbah ZPIZ-1 in ZPSV zavezanec za plačilo zadevnih prispevkov ni pravna oseba ampak samozaposleni – fizična oseba sam. S tega vidika so družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe, v neenakem položaju v primerjavi s samostojnimi podjetniki posamezniki, ki so tudi samozaposleni in samostojni zavezanci za prispevek (slednji lahko izkazujejo stroške obveznega socialnega zavarovanja na enak način kot stroške plač, ki so davčno priznani).

4.4.Določbe Zakona o dohodnini glede prejemkov poslovodnih oseb

Glede na to, da poslovodna oseba ni v delovnem razmerju v družbi, katere družbenik je, iz tega naslova ne prejema plače temveč dosega dohodke kot poslovodni delavec oziroma družbenik. To so dohodki, izplačani na podlagi civilne pogodbe (o poslovodenju) ali dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 6. odstavku 35. člena opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev izrecno šteje za zaposlitev. V 2. odstavku tega člena je pojem zaposlitve opredeljen kot vsako pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Po 3. odstavku se za odvisno pogodbeno razmerje šteje delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Delodajalec je vsaka oseba, ki izplačuje dohodek iz zaposlitve. Delojemalec je vsaka fizična oseba, ki opravlja delo ali storitve.

Po 36. členu ZDoh-2 vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Po 1. točki 2. odstavka 37. člena ZDoh-2 se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja.

V skladu s 1. odstavkom 41. člena ZDoh-2 je osnova za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja dohodek iz 37. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec (po ZPIZ-1 in ZPSV so to prispevki zavarovanca).

Za davčne namene je torej pojem dohodka iz zaposlitve oziroma dohodka iz delovnega razmerja uporabljen zelo široko in presega okvir plačil iz delovnega razmerja po ZDR. Zato se te določbe uporabljajo izključno za obdavčitev, nikakor pa ne za opredelitev pravnega razmerja poslovodnih oseb. Poleg tega je ne glede na dejansko ugotovljeno odvisnost med izplačevalcem dohodka in prejemnikom dohodka v tem predpisu predpostavljeno, da odvisnost obstaja, če je izplačana določena vrsta prejemka.

4.5.Plačevanje prispevkov za socialno varnost za poslovodne osebe v praksi

Večina poslovodnih oseb, ki so zavarovane po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 (šifra zavarovalne podlage 040) in plačujejo prispevke, le-te obračunavajo tako, da si od družbe izplačajo plačo ter prispevke obračunajo na obrazcu REK-1. V skladu s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 37/08, 64/08 in 62/09 – v nadaljevanju: pravilnik o obračunu davčnih odtegljajev) se od 1.7.2008 dalje obračun oddaja izključno v elektronski obliki, poleg zbirnega osnovnega obrazca REK-1 pa mora izplačevalec izpolniti tudi analitični del obrazca za posamezno fizično osebo. Če ima družba zaposlene delavce, je obračun prispevkov skupen za delavce in poslovodno osebo. V interesu poslovodnih oseb je, da prispevki za njihovo socialno zavarovanje predstavljajo davčno priznan odhodek pred ugotovitvijo dobička družbe in pred ugotovitvijo osnove za dohodnino poslovodne osebe. Vendar pri obračunavanju prispevkov poslovodnih oseb preko izplačila plače prihaja tudi do primerov, ko si poslovodna oseba plače ne izplača, tedaj pa obveznost oddaje obračuna in plačila prispevkov ne nastane in ne teče rok za plačilo, pri čemer trenutno ni zakonske podlage, da se v takih primerih prispevki za poslovodno osebo obračunajo po uradni dolžnosti in izterjujejo. DURS pri kontroli prispelih obračunov zaznava večje število takšnih primerov, do katerih prihaja tudi, če je družbenik – poslovodna oseba zavarovan po 13. členu ZPIZ-1 (s šifro zavarovalne podlage 001).

Določbe o razvrščanju poslovodnih oseb v zavarovalne osnove po 209. členu in Pravilniku o razvrščanju se praviloma ne izvajajo niti v postopkih sistematične kontrole obračunov in plačil prispevkov niti v postopkih davčnega nadzora.

Glede na obstoječa neskladja med veljavnimi zakoni je po mnenju institucij, ki jih ta problematika zadeva, primerno poslovodnim osebam–družbenikom v enoosebnih družbah omogočiti obračunavanje in plačevanje prispevkov preko izplačila plač, vendar se tem osebam obdobja zavarovanja vštevajo v zavarovalno dobo le ob pogoju plačanih prispevkov od predpisane osnove, v skladu s 191. členom ZPIZ-1. Pri izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se šteje, da so prispevki pravilno plačani, če je plačilo izvršeno najmanj od plače v višini najnižje predpisane zavarovalne osnove iz 4. odstavka 208. člena ZPIZ-1 in se v vseh postopkih izplačana plača obravnava kot zavarovalna osnova.

V skladu z danimi zakonskimi možnostmi lahko poslovodne osebe prejmejo tudi plačilo za poslovodenje, izplačano po civilni pogodbi o poslovodenju. V tem primeru se akontacija dohodnine obračuna in plača od izplačanega prejemka in se obračun predloži davčnemu organu na obrazcu REK-1, ki je določen s pravilnikom o obračunu davčnih odtegljajev. Prispevki za socialno varnost pa se obračunajo na obrazcu, ki je v Pravilniku o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Ur. list RS, št. 138/06 in 126/08) predpisan za obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače. Obračun je potrebno od 1.1.2009 dalje oddati v elektronski obliki preko sistema e-davki. Prispevki se plačajo v roku, ki velja za samostojne podjetnike posameznike (do 15. dne v mesecu za pretekli mesec).

5. VLOŽITEV PRIJAVE V ZAVAROVANJE IN POSREDOVANJE PODATKO PO PREDPISIH O MATIČNI EVIDENCI

V skladu s tretjim odstavkom 7. člena ZPIZ-1 nastanek pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo v zavarovanje. Prijave podatkov, med njimi tudi prijave v zavarovanje, se Zavodu sporočajo po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ).

5.1.Zavezanec in krajevna pristojnost za prijavo

Poslovodne osebe po tretjem odstavku 23. člena ZMEPIZ kot zavarovanci iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) sami vložijo prijavo v zavarovanje. Krajevna pristojnost enote oziroma izpostave pooblaščenega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sprejema prijave za vsa obvezna socialna zavarovanja, je v 5. alineji 22. člena ZMEPIZ določena glede na sedež obrata oziroma poslovnega prostora, v katerem zavezanec opravlja dejavnost. Za poslovodne osebe je predpostavljeno, da svojo dejavnost vodenja poslov družbe opravljajo na sedežu družbe.

V 19. členu ZMEPIZ je med podatki, ki jih mora vsebovati prijava v zavarovanje, naveden tudi podatek o zavezancu – pravni ali fizični osebi, ki za zavarovanca vloži prijavo, plačuje prispevke, posreduje podatke in izpolnjuje druge obveznosti zavezanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Praviloma so samozaposleni, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe (npr. samostojni podjetniki posamezniki) vpisani v prijavi kot zavarovanci in kot zavezanci – sami vložijo prijavo in plačujejo prispevke za svoje zavarovanje. Pri teh osebah pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, nastane zgolj z vpisom v predpisan register.

Poslovodna oseba svoj status prav tako izkazuje z vpisom v sodni register, vendar je ta vpis izveden na podlagi hkrati ali predhodno nastalega akta o postavitvi poslovodne osebe, ki je vezan na družbo, ta pa ima samostojno pravno osebnost. Z vpisom poslovodne osebe kot zavezanca v prijavi v zavarovanje bi bila izgubljena identifikacija pravne osebe, v kateri je zavarovanec pridobil svoj status, ta podatek pa je temeljnega pomena za ugotavljanje, ali (še) obstajajo pogoji za zavarovanje teh oseb. Zato je za poslovodne osebe v praksi sprejeta rešitev, da se v prijavi v zavarovanje kot zavezanec navede pravna oseba, na katero je vezan zavarovančev status.

5.2.Zavarovanje v primerih več istovrstnih pravnih razmerij

Če je zavarovanec pridobil s stališča pokojninskega in invalidskega zavarovanja enakovreden status poslovodnih oseb v več družbah, se v zavarovanje lahko vključi le na podlagi statusa v eni družbi, saj se ta pravna razmerja med seboj izključujejo. Hkratno zavarovanje po več pravnih podlagah je dovoljeno le ob uporabi določb 17. člena ZPIZ-1 v kombinaciji z delovnim razmerjem, sicer pa se oseba na podlagi prednostnega statusa zavaruje za polni delovni čas. Tako se prednostni status določi praviloma v družbi, v kateri je takšno pravno razmerje najprej nastalo. Kasneje nastala istovrstna pravna razmerja niso relevantna za vključitev v zavarovanje. Izjema je zavarovanje poslovodnih oseb, ki so tujci in morajo pridobiti delovno dovoljenje. Tedaj se zavarovanje vzpostavi na podlagi pravnega razmerja v družbi, za katero je delovno dovoljenje izdano.

5.2.1.Posredovanje podatkov, potrebnih za odmero pokojnine

Ob upoštevanju večinsko uporabljenega načina obračunavanja in plačevanja prispevkov so podatki o zavarovalnih osnovah, plačanih prispevkih, obdobju, na katero se ti nanašajo, in drugi podatki, ki se zbirajo na podlagi obračunov prispevkov, zbrani pri DURS v skupnem znesku na podlagi zbirnih obrazcev REK-1, šele od 1.7.2008 dalje pa tudi v individualnih zneskih na analitičnem delu obrazca. Podatek za posameznega zavarovanca doslej ni bil razviden, razen če je bil obračun narejen za edinega zavarovanca pri določeni pravni osebi. Kot plačnik davkov in prispevkov se evidentira pravna oseba. Glede na navedeno za poslovodne osebe kljub temu, da so opredeljene kot samozaposlene, DURS na podlagi svojih evidenc ne more posredovati podatkov o zavarovalni osnovi, obdobju zavarovanja in plačanih prispevkih v preteklem koledarskem letu, kot to stori po 32. členu ZMEPIZ za druge samozaposlene zavarovance. Zato so družbe tudi dajalci podatkov za poslovodne osebe in praviloma se ti podatki sporočijo hkrati s podatki o plačah za delavce v delovnem razmerju.

6. UVELJAVITEV IN UŽIVANJE POKOJNINE TER REGISTRACIJA DRUŽBE PO UPOKOJITVI

6.1.Uveljavitev pravice do pokojnine

Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine v skladu s 156. členom ZPIZ-1 je poleg izpolnjevanja pogojev starosti in dopolnjene pokojninske dobe tudi prenehanje zavarovanja. Prenehanje obveznosti zavarovanja za zavarovanca iz 2. odstavka 15. člena nastopi, ko nista več izpolnjena oba kumulativna pogoja za zavarovanje: oseba ni več družbenik ali ni več poslovodna oseba (lahko preneha oboje). Odsvojitve lastniškega deleža v družbi zaradi upokojitve so redke, večinoma prenehajo pooblastila za poslovodenje. Sprememba poslovodje mora biti vpisana v sodni register.

Če želi družbenik še nadalje imeti določena pooblastila v zvezi z opravljanjem dejavnosti družbe, lahko po tem, ko je imenovan drug poslovodja, pridobi status (pooblaščenega) zastopnika na drugi podlagi, vendar ne sme družbe zastopati kot zakoniti (korporacijski) zastopnik, sicer obveznost zavarovanja ne bi prenehala.

Pooblaščeni zastopniki družb, ki niso poslovodne osebe in v družbi niso v delovnem razmerju, se obravnavajo kot osebe, ki v drugem pravnem razmerju opravljajo delo. Če za to delo prejemajo oziroma jim pripada plačilo najmanj v znesku minimalne plače, nastane s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja v svojstvu poslovodne osebe obveznost zavarovanja takšnega zastopnika (npr. prokurista) na podlagi 5. odstavka 13. člena ZPIZ-1.

6.2.Registracija družbe po upokojitvi

V skladu s prvim odstavkom 178. člena ZPIZ-1 uživalec pokojnine, ki na območju RS ali v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

Če uživalec pokojnine ustanovi družbo, v kateri je hkrati poslovodna oseba, s tem izpolni pogoje iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 in po 7. členu ZPIZ-1 nastane pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje ter s tem pridobi lastnost zavarovanca. Podatek o ponovno nastalem pravnem razmerju mora poleg vložitve prijave v zavarovanje v osmih dneh sporočiti Zavodu, da se za čas, ko takšno pravno razmerje traja, ustavi izplačevanje pokojnine.

Če uživalec pokojnine ustanovi družbo, v kateri sam ni poslovodna oseba, takšna registracija družbe ne vpliva na uživanje pokojnine.

7. ZAVAROVANJE POSLOVODNIH OSEB ZA POSEBNE PRIMERE

Po določbi 2. odstavka 27. člena ZPIZ-1 je zavarovanec, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo za plačilo, v okviru tega dela obvezno zavarovan za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Izraz »drugo pravno razmerje je zelo splošen in predvideva vse oblike dela, za katera so sklenjene civilne pogodbe ali se delo opravlja na podlagi imenovanja zavarovanca na določeno funkcijo s strani organa, organizacije ali poslovnega subjekta.

Za izvedbo te določbe so v drugem odstavku VIII. točke Sklepa o prispevkih za posebne primere, navedeni primeri pravnih razmerij, v katerih se delo opravlja za plačilo in na podlagi katerih nastane obveznost zavarovanja za posebne primere ter tudi obveznost plačila prispevkov po določbah Sklepa.

Na podlagi 1. odstavka VIII. točke Sklepa plačujejo prispevke za posebne primere v znesku 6% od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za navedene zavarovance izplačevalci tega plačila.

Kadar je družbenik, ki je poslovodna oseba, obvezno zavarovan na drugi podlagi (npr. kot samostojni podjetnik ali kot oseba, ki je pri drugem delodajalcu v delovnem razmerju), se obravnava kot zavarovanec, njegov status poslovodne osebe na podlagi katerega prejema izplačilo po pogodbi o poslovodenju, pa predstavlja »drugo pravno razmerje«, kot ga opredeljuje 2. odstavek 27. člena ZPIZ-1 in VIII. točka Sklepa. Ob vsakokratnem izplačilu se v breme izplačevalca obračuna prispevek »za posebne primere zavarovanja«, rok plačila prispevka je na dan izplačila prejemka (4. odstavek X. točke Sklepa).

Zavarovanje za posebne primere je obvezno za vse osebe, ki so zavarovane na drugi podlagi in v družbi prejemajo plačilo za delo, pa niso zavarovane niti kot delavci te družbe niti kot njene poslovodne osebe (šifri podlag 001 ali 040). Enako velja za prokuriste, ki niso zaposleni za opravljanje prokure in za svoje delo prokurista prejemajo plačilo, tudi če so uživalci pokojnine.

Vir: ZPIZ

Ključne besede:
zpiz
ZPSV
ZDDPO-2
poslovodna oseba
zavarovanje
pokojninsko zavarovanje
invalidsko zavarovanje
zpiz-1
socialna zavarovanja
osnova 01
osnova 40
zavarovanje družbenikov
poslovodne osebe
zavarovanje poslovodnih oseb

Zadnji članki iz rubrike:

24.4.2014 9:18:10:
Obrazec M 12

23.4.2014 15:26:58:
"Popoldanski s.p." - prijava v zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

17.4.2014 14:08:00:
Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - najnižje osnove za leto 2014

16.4.2014 15:33:00:
Dostopanje do aplikacije za posredovanje podatkov na obrazcih M-4 z avtentikacijsko kodo

16.4.2014 14:54:23:
Posredovanje M4 za leto 2013

Najnovejši članki:

24.4.2014 9:01:20:
Ugovor zoper informativni izračun dohodnine - do 30. aprila 2014

24.4.2014 6:33:09:
Vlada sprejela Predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi

24.4.2014 13:40:53:
Podaljšanje roka za posredovanje podatkov na obrazcih M-4 za leto 2013 do 31. 5. 2014

17.4.2014 14:36:25:
Pristojbina za uporabo spletne strani

17.4.2014 14:17:46:
Nepravilno obračunavanje DDV od samolepljivih sličic »2014 FIFA World Cup Brasil«

 
Pošlji prijatelju!
Vaš elektronski naslov:

Prijateljev elektronski naslov:

Vaše ime:

Sporočilo:


Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT