Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.11.2009 14:17:59

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z nastanitvijo tujcev v Sloveniji

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada je na 53. seji, 12. novembra 2009, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z nastanitvijo tujcev v Sloveniji ter ga pošlje Državnemu zboru RS.

Po podatkih iz uradne evidence o dovoljenjih za prebivanje, vodene na podlagi Zakona o tujcih, je bilo leta 2007 državljanom Bosne in Hercegovine izdanih 13.317 dovoljenj za prvo prebivanje, kar predstavlja 51,6 % delež vseh izdanih dovoljenj za prvo prebivanje (25.802). Leta 2008 se je število dovoljenj za prvo prebivanje, izdanih državljanom Bosne in Hercegovine, povečalo za 4.234 dovoljenj oziroma za 31,8 %.

Glede na razlog oziroma namen prebivanja tujca v Sloveniji je bilo od vseh izdanih dovoljenj za prvo prebivanje državljanom tretjih držav leta 2007 največ dovoljenj za prvo prebivanje izdanih iz razloga zaposlitve ali dela (22.849), 2.183 zaradi združitve družine, 616 dovoljenj za prvo prebivanje je bilo izdanih zaradi študija in 154 iz ostalih razlogov.

Leta 2008 se je število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje (37.011) povečalo za 43,4 % glede na leto 2007 (25.802). Leta 2008 je bilo tako izdanih 37.011 dovoljenj za prvo prebivanje, od tega 32.707 iz razloga zaposlitve ali dela, 3.356 zaradi združitve družine, 723 zaradi študija in 225 iz ostalih razlogov.

Tudi leta 2008 je bilo največ dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji izdanih državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, to je državljanom Bosne in Hercegovine (17.551), Republike Srbije (7.260), Republike Makedonije (4.790), Kosova (3.679) in Republike Hrvaške (2007). Med ostalimi državljani tretjih držav je bilo največ dovoljenj za prvo prebivanje leta 2008 izdanih državljanom Ukrajine (434), Ljudske republike Kitajske (196), Ruske federacije (144) in Republike Moldavije (131). Med državljani držav članic EGP je bilo največ potrdil o prijavi prebivanja izdanih državljanom Republike Bolgarije (2.395) in Slovaške (559), tem sledijo državljani Romunije (441), Italijanske republike (279) in Zvezne republike Nemčije (227).

Na dan 31.12.2008 je imelo v Republiki Sloveniji:

  • 35.268 tujcev veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, od tega 1.265 državljanov držav članic Evropskega gospodarskega prostora in 34.003 državljanov tretjih držav,
  • 65.801 tujcev veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, od tega 59.174 državljanov tretjih držav in 6.627 državljanov držav članic Evropskega gospodarskega prostora.

Na dan 31.12.2008 je imelo 42.041 državljanov tretjih držav veljavno dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, 3.546 zaradi sezonskega dela, 778 zaradi izvajanja storitev z napotenimi delavci, 1.561 je bilo dnevnih delovnih migrantov, 9.608 zaradi združitve družine, 1.145 zaradi študija, 256 iz drugih utemeljenih razlogov, 196 državljanom tretjih držav je bilo dovoljenje za začasno prebivanje izdano kot otroku tujca, rojenemu v Sloveniji, 43 državljanov tretjih držav pa je imelo dovoljenje za začasno prebivanje veljavno iz ostalih razlogov.

Leta 2008 se je občutno povečalo število veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Republiki, in sicer za 50,48 % v primerjavi z letom 2007. Razlog za povečanje števila veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje je predvsem posledica povečanja števila izdanih dovoljenj za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve oziroma dela. Leta 2008 se je namreč v primerjavi z letom 2007 število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela povečalo za 34,56%.

Kljub naraščanju števila državljanov tretjih držav, ki bivajo v Sloveniji, se njihova struktura glede na državljanstvo ne spreminja bistveno. Tako kot že vsa leta prevladujejo državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, in sicer državljani Bosne in Hercegovine, ki so imeli na dan 31. 12. 2008 v Sloveniji veljavnih 29.187 dovoljenj za začasno prebivanje, tem sledijo državljani Republike Srbije (10.397 veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje), državljani Republike Makedonije (7.369), državljani Republike Hrvaške (4.826) in državljani Kosova (4.398). Med prvih deset držav se po številu tujcev z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje tujca uvršča še Bolgarija (1.886), Slovaška republika (935), Ukrajina (787), Italijanska republika (657), Zvezna republika Nemčija (572), Romunija (401) in Avstrija (343).

Število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno narašča oziroma je naraščalo nekako do konca leta 2008, kar je med drugim tudi posledica velike gospodarske rasti in velikih potreb slovenskih podjetij po ustrezni delovni sili. Vzrok hitrega povečevanja števila tujih delavcev v Sloveniji v navedenem obdobju je v takratnem pomanjkanju ustrezne delovne sile na slovenskem trgu dela (tako državljanov Republike Slovenije kot tudi državljanov drugih držav EU), predvsem na področju gradbeništva in obdelave kovin, primanjkovalo pa je tudi mehanikov in strojnikov, delavcev elektro stroke ter delavcev v zdravstvu in gostinstvu.

V Sloveniji je imelo tako konec leta 2008 veljavno delovno dovoljenje 90.749 tujih delavcev. Od tega je bilo kar 86.443 delavcev iz območja nekdanje Jugoslavije (največ 47.155 iz Bosne in Hercegovine, sledi ji Srbija 16.438, Makedonija 9.268, Hrvaška 8.631 ter Kosovo 4.762), tako da ti strukturno predstavljajo kar 95 % vseh veljavnih dovoljenj.

Leta 2008 je bilo zaznati tudi zmanjšanje števila državljanov EU, ki so se v Sloveniji zaposlili ali opravljali storitve. Predvsem je bilo opaziti upad bolgarskih (leta 2007 1.195; oktobra 2008 225) in slovaških (1.192 leta 2007; 347 oktobra 2008) državljanov. Drugače pa med državljani EU, ki se zaposlujejo ali opravljajo storitve v Sloveniji, ob državljanih Bolgarije in Slovaške, prevladujejo državljani Avstrije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije in Romunije.

Glede na to, da se delavci iz novih držav članic (Bolgarija, Romunija, Slovaška, Poljska) v največji meri zaposlujejo v državah članicah EU, kjer so plače bistveno višje kot v Sloveniji, mora Republika Slovenija iskati svoje prednosti pri zaposlovanju državljanov tretjih držav, predvsem državljanov držav bivše skupne države, ki imajo primerjalno prednost v jezikovni sorodnosti, bližini doma (enostavno in pogosto vračanje domov), vzpostavljenih socialnih mrežah ter tradicionalni prisotnosti na slovenskem trgu dela. Prav to so razlogi, zakaj se tudi slovenski delodajalci veliko raje odločajo za te delavce migrante.

V zadnjih mesecih leta 2008, še bolj očitno pa v letošnjem letu, so se zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize razmere na trgu dela v Sloveniji bistveno spremenile. Gibanje zaposlovanja se je obrnilo v negativno smer, naraščati je pričela brezposelnost.

V skladu s slabšimi gospodarskimi napovedmi in glede na pričakovanja, da bo upadel obseg aktivnosti ravno v dejavnostih, v katerih se je največ zaposlovalo tujce, oziroma napovedanemu dvigu stopnje brezposelnosti, je bilo konec leta 2008 ocenjeno, da se bo povpraševanje po zaposlovanju ustrezne delovne sile iz tretjih držav zmanjšalo, zato je Vlada za leto 2009 določila nižjo kvoto delovnih dovoljenj kot v preteklem letu, in sicer v višini 24.000 delovnih dovoljenj ali 25 % manj kot v prejšnjem letu.

Zaradi slabšanja razmer na slovenskem trgu dela je Vlada dodatno sprejela še dva ukrepa, in sicer:

  • aprila 2009 je spremenila Pravilnik o postopku izdaje delovnih dovoljenj, tako da ni več postopka izdaje dovoljenja za zaposlitev brez preverjanja trga dela za tujce z deficitarnimi poklici. Zavod RS za zaposlovanje izvaja postopke preverjanja, ali so na trgu dela ustrezne brezposelne osebe oziroma osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Slovenije,
  • na podlagi določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, da se lahko poleg kvote določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom, je bila junija 2009 sprejeta Uredba o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev, ki še dodatno ščiti domači trg dela (prepovedano je izdajanje dovoljenj za sezonska dela v gradbeništvu in turizmu, kjer se ne preverja trg dela in tujci lahko pridobijo dovoljenje za zaposlitev, če ni domačih delavcev).

Zmanjšano povpraševanje po delavcih in ukrepi države na področju omejevanja in prepovedi zaposlovanja državljanov tretjih držav v veliki meri že vplivajo na obseg izdanih, s tem pa tudi na število veljavnih dovoljenj za zaposlitev in delo ter na izkoriščenost kvote izdanih delovnih dovoljenj.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo izdanih 27,6% manj delovnih dovoljenj kot v enakem obdobju lani. Izdanih je bilo (skupaj s prijavami, ki nadomeščajo delovno dovoljenje) 46.968 delovnih dovoljenj (lani v enakem obdobju 64.881), od tega 31.860 dovoljenj za zaposlitev (lani 43.219).

Primerjava strukture dovoljenj po dejavnostih ne kaže bistvenih sprememb glede na pretekla leta, pri izobrazbeni strukturi pa se letos kaže predvsem upad izdanih dovoljenj za zaposlitev delavcev s IV. stopnjo izobrazbe, ki so bili v letih od 2005 do 2008 prevladujoča kategorija.

Ob koncu septembra je bilo tako 83.412 veljavnih delovnih dovoljenj, kar pomeni zmanjšanje glede na december 2008 (90.749 veljavnih delovnih dovoljenj) za 7.337 (najvišje število veljavnih dovoljenj je bilo v marcu letos – 92.644, ko prej navedeni ukrepi še niso veljali).

Na vprašanje, ali vlada namenoma spodbuja priseljevanje tujcev in z ugodnimi pogoji za pridobitev dovoljenja za prebivanje tujca v Sloveniji spodbuja priseljevanje predvsem tujcev, muslimanske vere, Vlada odgovarja, da vstop in prebivanje tujcev v Sloveniji ureja Zakon o tujcih. V Zakonu o tujcih so določeni pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje, ki ga potrebuje tujec, če želi v Sloveniji prebivati dlje časa in iz drugačnih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma ali zgolj na podlagi veljavnega potnega lista, če je tujec državljan države, katere državljani za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma. V Zakonu o tujcih določeni pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje so določeni enako za vse tujce, ne glede na njihovo državljanstvo, narodnost, raso ali etnično poreklo ter ne glede na njihovo vero ali prepričanje. Ureditev Zakona o tujcih je glede pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje skladna s pravnim redom Evropske unije s področja migracij, ki ureja tudi sprejem (vstop in prebivanje) državljanov tretjih držav na območju držav članic Evropske unije iz določenih namenov prebivanja (zaposlitev, samozaposlitev, študij, združitev družine, itd.). Posebna, ugodnejša ureditev glede vstopa in prebivanja v Sloveniji po Zakonu o tujcih velja samo za tujce, državljane drugih držav članic Evropskega gospodarskega prostora in njihove družinske člane. Navedenim tujcem pravni red Evropske unije zagotavlja pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic Evropske unije. Enaka, ugodnejša ureditev pa velja tudi za tujce, družinske člane slovenskih državljanov.

Glede števila tujcev, ki se priselijo v Slovenijo, vlada pojasnjuje, da je njihovo število mogoče omejiti. Zakon o tujcih Vlado pooblašča, da lahko vsako leto določi število (kvoto) dovoljenj za prebivanje v Sloveniji, ki se jih lahko izda tujcem v tekočem letu. Iz kvote dovoljenj za prebivanje so po Zakonu o tujcih izločena dovoljenja za prebivanje, izdana zaradi združevanja družine, ki so po številu izdanih dovoljenj za prebivanje na drugem mestu, takoj za dovoljenji za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, katerih je v Republiki Sloveniji izdanih največ. Predpogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela je izdano delovno dovoljenje. Za izdajo delovnih dovoljenj Vlada vsako leto na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev določi število (kvoto) delovnih dovoljenj, s katero omeji število tujcev na trgu dela.

Vir: UVI

Ključne besede:
tujec
tujci
nastanitev tujcev
delovno dovoljenje
priseljevanje tujcev

Zadnji članki iz rubrike:

15.12.2014 15:57:46:
Vlada se je seznanila s Poročilom o prenovi registrske zakonodaje v RS

15.12.2014 15:57:03:
Vlada o Poročilu o napredku na projektu Enotna kontaktna točka – EKT v letih 2013 in 2014

15.12.2014 15:56:12:
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o fiskalnem pravilu

15.12.2014 15:53:27:
Vlada sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

15.12.2014 15:51:56:
Vlada izdala novelo Uredbe o zelenem javnem naročanju

Najnovejši članki:

17.12.2014 15:28:17:
Upokojenci in hkratno opravljanje dela ali dejavnosti

17.12.2014 15:17:47:
ePOBOT AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti - Urnik za leto 2015

17.12.2014 14:46:47:
Omogočena oddaja obrazca Doh-Vdc - Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine

17.12.2014 11:14:31:
Vezane knjige računov se začnejo uporabljati 31. januarja 2015

16.12.2014 13:41:16:
Predlog Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu - 12. 11. 2014

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT