Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.4.2009 12:55:05

Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Uradni list RS, št. 14/2009 z dne 20.02.2009

Rubrika: Negospodarstvo, javni sektorprint Natisni

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost)

Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kakor jih določa Sklep o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02), razen za pripadnike Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe zunaj države zaradi izvajanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami v operacijah kriznega odzivanja, civilne strokovnjake, ki so napoteni na operacije in misije na obrambnem področju, pripadnike Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah zunaj države oziroma izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti ter uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki opravljajo naloge v tujini pod posebnimi pogoji in za javne uslužbence – rezidenčne projektne svetovalce, ki sodelujejo v projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

2. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih Republike Slovenije v tujini, pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), ter drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino.

3. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge prejemke ter povračila stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstev in drugih organov oziroma v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo s tako napotitvijo na podlagi sporazuma iz 15. člena Zakona o zunanjih zadevah ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih prejemkov zagotovi organ, ki javnega uslužbenca napoti na delo v tujino.

(2) Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije se zagotavljajo tako, kakor to določa sporazum med organom, ki javnega uslužbenca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo.

(3) Če obstaja možnost izbire med prejemki, ki jih zagotavlja institucija tuje države ali mednarodna organizacija, in prejemki, ki jih zagotavlja organ Republike Slovenije oziroma uporabnik proračuna, se predstojnik organa oziroma predstojnik uporabnika proračuna pri sklepanju sporazuma iz prejšnjega odstavka ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

II. PLAČA

4. člen

(vrsta plače)

(1) Javni uslužbenci za čas razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v tujini). Poleg tega so v tem času upravičeni do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, v primerih iz 5. člena te uredbe prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v Sloveniji).

(3) Plača za delo v Sloveniji in plača za delo v tujini se izračunata in izplačata v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

5. člen

(plača za delo v Sloveniji)

(1) Plača za delo v Sloveniji je plača, ki bi jo javni uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Republiki Sloveniji. Pri določitvi višine osnovne plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih. Pri izračunu plače za delo v Sloveniji se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost. Plača za delo v Sloveniji se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje ali se mu spremeni kateri od upoštevanih dodatkov.

(2) Plača za delo v Sloveniji je podlaga za obračun:
– prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače med delom v tujini,
– nadomestila plače med odsotnostjo z dela zaradi starševskega dopusta,
– nadomestila zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana po preteku 30 koledarskih dni od dneva nastanka pogojev za pridobitev nadomestila, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe,
– denarnega nadomestila za brezposelnost,
– odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
– odškodnine za neizrabljeni letni dopust pred prenehanjem delovnega razmerja.

(3) Plača za delo v Sloveniji se izplača v naslednjih primerih:
– če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe,
– zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve,
– med izrabo sorazmernega dela letnega dopusta javnega uslužbenca, ki je razporejen na delo v tujino, za tekoče leto v času pred odhodom v tujino in v času po vrnitvi iz tujine pred potekom razporeditve ali prenehanjem delovnega razmerja.

6. člen

(sestava plače za delo v tujini)

(1) Plača za delo v tujini je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost.

(2) Plača za delo v tujini se začne obračunavati z dnem začetka dela v tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve na delo v tujini.

(3) Za javne uslužbence predstavništva začetek dela v tujini sporoči predstavništvo.

(4) Plača za delo v tujini je določena za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek polnega delovnega časa.

7. člen

(osnovna plača za delo v tujini)

(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Osnova za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov in so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj ne vključuje stroškov šolnine in vpisnine v šolah z mednarodnim programom, stroškov najema stanovanja ter stroškov plačila za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.

(3) Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, in spremembo preglednice limitov za povračilo stroškov nastanitve javnega uslužbenca za delo v tujini, ki so določeni v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve najmanj enkrat na leto.

(4) Nominalne osnove za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.

(5) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje v valuti države, v kateri javni uslužbenec dela. Če ta valuta ni konvertibilna, se izračunava in izplačuje v konvertibilni valuti, ki jo za posamezno državo določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(6) Javnemu uslužbencu, ki je napoten v državo, kjer se plača izplačuje v konvertibilni valuti, različni od eura (v nadaljevanju lokalna valuta), se plača za delo v tujini ustrezno zviša ali zniža (v nadaljevanju: sprememba plače), če se povprečni šestmesečni srednji tečaj lokalne valute in eura, ki se ugotavlja vsakega prvega dne v mesecu, spremeni za več kot 5% medsebojnega razmerja. Odstotek spremembe tečaja lokalne valute in eura se ugotavlja na eno decimalno mesto natančno.

(7) Če se medsebojno razmerje med lokalno valuto in eurom spremeni za več kot 5%, se javnemu uslužbencu plača spremeni za celoten odstotek spremembe medsebojnega razmerja v naslednjem šestmesečnem obdobju. Plača javnega uslužbenca za preteklo obdobje se ne spremeni in javni uslužbenec za preteklo obdobje ni upravičen do poračuna plače.

(8) Pri ugotavljanju sprememb medsebojnega razmerja med lokalno valuto in eurom se kot izhodišče upošteva srednji tečaj na dan prvega obračuna in izplačila plač v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Spremembe medsebojnega razmerja srednjega tečaja med lokalno valuto in eurom se ugotavljajo dvakrat letno, in sicer 1. marca in 1. septembra za preteklo šestmesečno obdobje.

8. člen

(vrste dodatkov za delo v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu pripadajo med delom v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki:
– dodatek za oddaljenost,
– dodatek za zahtevnost dela v tujini,
– dodatek za opravljanje finančnih, varnostnih in drugih dodatnih nalog,
– dodatek za nezaposlenega partnerja,
– dodatek za diplomatsko dejavnost partnerja,
– dodatek za nepreskrbljene otroke,
– dodatek za nevarnost,
– dodatek za posebne življenjske razmere v tujini,
– dodatek za delovno dobo,
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
– položajni dodatek,
– dodatek za pripravljenost in premestljivost.

(2) Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki jih prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(3) Dodatki iz tretje, pete, sedme, osme, enajste in dvanajste alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljevanju: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(4) Dodatki iz te uredbe se izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(5) Dodatki iz tega člena, določeni v nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo nominalne osnove za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.

9. člen

(dodatek za oddaljenost)

Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:
– za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100 eurov,
– za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov 200 eurov in
– za oddaljenost nad 5000 kilometrov 400 eurov.

10. člen

(dodatek za zahtevnost dela v tujini)

(1) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada:
– javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,
– policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih misijah,
– predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v predstavništvih v tujini,
– pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih) in
– učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(2) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri mednarodnih organizacijah.

(3) Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in lahko znaša do 10% osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.

(4) Dodatek za zahtevnost dela učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj poučuje. Dodatek znaša 2% od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1% od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.

11. člen

(dodatek za opravljanje dodatnih nalog)

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev.

(2) Dodatek znaša za IV. in V. tarifni razred 275 eurov, za VI. tarifni razred 175 eurov in za VII. ali višji tarifni razred 150 eurov. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.

(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

12. člen

(dodatek za nezaposlenega partnerja)

(1) Dodatek za nezaposlenega partnerja je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Dodatek se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini.

(2) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

(3) Dodatek za nezaposlenega partnerja znaša 600 eurov, pri čemer se ta znesek pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

13. člen

(dodatek za diplomatsko dejavnost partnerja)

(1) Javnemu uslužbencu v predstavništvu, čigar zakonec ali zunajzakonski partner prebiva z njim v tujini, se lahko izplača dodatek do 150 eurov na mesec za sodelovanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja pri diplomatskih družabnih dejavnostih. Za zakonce ali zunajzakonske partnerje vodij predstavništev, obrambnih atašejev, namestnika v času nadomeščanja vodje ter za obrambnega predstavnika pri OZN, višjega obrambnega predstavnika v OVSE, in vodje obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva RS pri Zvezi NATO, vodje obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva RS pri EU ter nacionalnega vojaškega predstavnika pri ACO in nacionalnega predstavnika za povezave pri ACT, lahko znaša ta dodatek do 300 eurov mesečno. Dodatek se izplača na podlagi dokazil o diplomatski dejavnosti partnerjev.

(2) Vrednost dodatka iz prejšnjega odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

14. člen

(dodatek za nepreskrbljene otroke)

(1) Dodatek za vzgojo nepreskrbljenih otrok je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, čigar nepreskrbljeni otroci prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko dejansko prebivajo z njim v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega gospodinjstva in šolanja otrok, ki vpliva na prejemanje dodatka za nepreskrbljene otroke.

(2) Za otroke, starejše od 15 let, se dodatek izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta, na podlagi potrdila o rednem šolanju.

(3) Višina dodatka za vzgojo posameznega nepreskrbljenega otroka znaša 180 eurov, pri čemer se ta vrednost pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

15. člen

(dodatek za nevarnost)

(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko v pretežnem delu mesečne delovne obveznosti opravljajo delo na kriznem območju ali območju, na katerem je njihova varnost ogrožena, zlasti pa na katerem:
– je občasno kršeno premirje ali obstajajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij, oziroma se pojavljajo občasni incidenti oziroma teroristični napadi,
– so pogosti incidenti ali oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij,
– obstajajo nenehni spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij.

(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prvega odstavka tega člena znaša do 500 eurov, iz druge alineje prvega odstavka tega člena do 600 eurov in iz tretje alineje prvega odstavka tega člena do 1200 eurov.

(3) Pri izvajanju posebno nevarnih nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku policije dodatek do 300 eurov. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo naloge:
– pirotehnika,
– pripadnika protiteroristične enote,
– pripadnika enote za specialno delovanje, za delovanje pod krinko in za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb.

(4) Javni uslužbenci so upravičeni do dodatka iz prvega in tretjega odstavka tega člena od uvedbe varnostnih ukrepov, ki so glede na stopnjo nevarnosti potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov. Oceno stopnje nevarnosti, s katero se ugotovi intenzivnost nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, izda Sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino.

16. člen

(dodatek za posebne življenjske razmere v tujini)

Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere ali okoliščine dela posebno težke (zlasti izjemno visoke ali nizke temperature, slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi), pripada dodatek v višini do 300 eurov. Območja s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela ter višino dodatka določi minister, pristojen za javnega uslužbenca.

17. člen

(dodatek za pripravljenost in premestljivost)

(1) Pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini.

(2) Vrednosti dodatka iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(3) Pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih se med napotitvijo na operacijo kriznega odzivanja izplačuje plača ter druga povračila in nadomestila v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske v tujini pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

18. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za delo v tujini za vsako zaključeno leto delovne dobe. Za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let se javni uslužbenki dodatek za delovno dobo poveča za 0,10%.

19. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat)

(1) Dodatek za specializacijo, znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem, če izobrazba, pridobljena s specializacijo, znanstvenim magisterijem ali doktoratom, v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo delovnega mesta ali za pridobitev naziva in če je specializacija, znanstveni magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katero je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba).

(3) Dodatki se med seboj izključujejo.

(4) Če ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

20. člen

(položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja, in sicer vodji predstavništva med delovno prisotnostjo v sprejemni državi in začasnemu odpravniku poslov med odsotnostjo vodje predstavništva, ki je daljša od deset delovnih dni. Položajni dodatek se določi glede na strateško pomembnost predstavništva za zunanjepolitične interese Republike Slovenije in število javnih uslužbencev v predstavništvu.

(2) Strateško pomembnost predstavništev za zunanjepolitične interese Republike Slovenije določi v štirih kategorijah enkrat na leto minister za zunanje zadeve s sklepom.

(3) Dodatek znaša za:
– prvo kategorijo 12% osnovne plače za delo v tujini,
– drugo kategorijo 9% osnovne plače za delo v tujini,
– tretjo kategorijo 7% osnovne plače za delo v tujini in
– četrto kategorijo 5% osnovne plače za delo v tujini.

(4) Za pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih znaša dodatek iz prvega odstavka tega člena največ 8% osnovne plače za delo v tujini in ga določi s pravilnikom minister za obrambo glede na njihov čin. Vsem drugim javnim uslužbencem, ki na delu v tujini opravljajo naloge vodenja, pripada za ta čas dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini 7% osnovne plače za delo v tujini.

21. člen

(del plače za redno delovno uspešnost)

(1) Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev v tujini predlaga nadrejeni in pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katero se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate na podlagi ocene nadrejenega. Del plače za redno delovno uspešnost določi predstojnik ali oseba, ki je za to pooblaščena. Merila določitve dela plače za redno delovno uspešnost so navedena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

(2) Za vodje predstavništev in začasne odpravnike poslov določi del plače za redno delovno uspešnost minister, pristojen za zunanje zadeve ali druga pooblaščena oseba. Za pripadnike Slovenske vojske določi del plače za redno delovno uspešnost načelnik Generalštaba Slovenske vojske ali od njega pooblaščena oseba. Obseg sredstev za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost za posamezno predstavništvo sporoči pristojno ministrstvo za vsako posamezno ocenjevalno obdobje.

(3) Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev v tujini znaša na leto največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca za delo v Sloveniji. Osnova za obračun je osnovna plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.

(4) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je na podlagi trimesečne ocene urednikov zunanjepolitičnih uredništev upravičen do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo delo po kakovosti ali obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti (predvsem kakovostno), ki jo določi skupna komisija za dopisniško mrežo.

(5) Učitelji na delu v tujini, učitelji slovenščine in lektorji na tujih univerzah so na podlagi letne ocene delodajalca upravičeni do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo delo po kakovosti ali po obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti. Merila za delovno uspešnost učiteljev na delu v tujini določi minister, pristojen za šolstvo oziroma pristojni organ visokošolskega zavoda, na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor. Osnova za obračun je osnovna plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.

(6) Letni obseg sredstev za redno delovno uspešnost tistih javnih uslužbencev, ki so na delu v tujini, se pri vsakem proračunskem uporabniku izračunava posebej, in sicer tako, da se pri izračunu letnega obsega sredstev upoštevajo njihove osnovne plače za delo v Sloveniji.

(7) Del plače za redno delovno uspešnost iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

III. DRUGI PREJEMKI

22. člen

(vrste povračil in nadomestil v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada:
– povračilo stroškov za postrežbo,
– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,
– povračilo potnih in selitvenih stroškov,
– dnevnica,
– povračilo stroškov za reprezentanco,
– povračilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih,
– povračilo članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah,
– povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji,
– povračilo stroškov za nastanitev,
– povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju službovanja,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– povračilo stroškov prehrane med delom,
– regres za letni dopust,
– nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana,
– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,
– povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje,
– povračilo stroškov za učenje tujega jezika,
– organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini,
– organizacija prevoza posmrtnih ostankov za pripadnike Slovenske vojske in Policije.

(2) Povračila in nadomestila po tem členu ne pripadajo javnemu uslužbencu na delu v tujini, če mu institucija druge države ali mednarodna organizacija iz drugega odstavka 3. člena te uredbe iz kakršnega koli naslova zagotavlja sredstva v enakem ali višjem znesku, kakor znaša seštevek povračil in nadomestil, ki bi mu sicer pripadali po tej uredbi.

(3) Javnemu uslužbencu na delu v mednarodni civilni misiji pripada dnevno nadomestilo stroškov v višini 80 eurov, če tega misija ne zagotavlja.

(4) Če mednarodna civilna misija zagotavlja dnevno nadomestilo v znesku, nižjem od 80 eurov, je javni uslužbenec upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, ki ga prejema, do višine 80 eurov.

(5) Javnemu uslužbencu, ki prejema dnevno nadomestilo od delodajalca ali od mednarodne civilne misije, ne pripadajo:
– dnevnice,
– povračilo stroškov za nastanitev v mednarodni civilni misiji,
– povračilo stroškov za prevoz na delo,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– regres za prehrano med delom (protivrednost višine regresa za prehrano med delom v Republiki Sloveniji).

(6) Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ne pripadajo povračila in nadomestila iz prve, pete, šeste, sedme, osme, sedemnajste in osemnajste alineje prvega odstavka tega člena.

(7) Povračila in nadomestila se izplačujejo na podlagi ustreznih dokazil o nastalih stroških.

23. člen

(povračilo stroškov za postrežbo)

(1) Povračilo stroškov za postrežbo pripada vodji predstavništva za pomoč v gospodinjstvu.

(2) Veleposlanik ima pravico do povračila največ do zneska 900 eurov, pomnoženega z indeksom življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe.

(3) Začasni odpravnik poslov v predstavništvu, na katerem ni imenovanega rezidenčnega veleposlanika, vodja konzulata ali konzularni funkcionar, ki izvaja pooblastila vodje konzulata, na katerem ni imenovanega vodje konzulata, ima pravico do nadomestila v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.

(4) Povračilo stroškov za postrežbo je najvišji možni znesek izplačil iz tega naslova, ki poleg izplačil za redno delo obsega vse dajatve iz tega naslova. Nadomestilo izplačuje blagajnik predstavništva neposredno upravičencu za plačilo opravljenih storitev na podlagi pogodbe, ki jo s soglasjem generalnega sekretarja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, sklene vodja predstavništva z izvajalcem storitev, ali na podlagi računov za ustrezno storitev.

24. člen

(povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo)

(1) Povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar nezaposleni zakonec ali zunajzakonski partner, ki prebiva z njim v tujini, je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje ter prostovoljno plačuje prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s področnimi predpisi.

(2) Povračilo iz prejšnjega odstavka se izplačuje od dneva, ko je zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju zaradi odhoda z javnim uslužbencem v tujino prenehalo delovno razmerje oziroma ko je bil izbrisan iz registra samozaposlenih oziroma ko se je odjavil z zavoda za zaposlovanje, in se preneha izplačevati z dnevom nastopa dela javnega uslužbenca, ki se je vrnil na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiko Slovenijo, oziroma z iztekom pogodbe o zaposlitvi. Povračila ni mogoče izplačevati pred odhodom javnega uslužbenca v tujino. Upravičenec do povračila iz prvega ostavka tega člena pred odhodom sam ureja vsa opravila v zvezi s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Do povračila stroškov iz tega člena pa ni upravičen javni uslužbenec, čigar zakonec ali zunajzakonski partner je že upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi o starševskem varstvu.

(3) Javni uslužbenec na delu v tujini, čigar zakonec ali zunajzakonski partner, ki prebiva z njim v tujini, je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje, je upravičen tudi do povračila stroškov zavarovanja za starševsko varstvo in do povračila zavarovanja za primer, če je na podlagi predpisov s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti njegov zakonec ali zunajzakonski partner lahko upravičen do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

(4) Kot osnova za povračilo stroškov iz tega člena se upošteva višina plače zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v zadnjem mesecu pred odhodom v tujino. Če je bila plača v zadnjem mesecu za več kakor 25% višja od povprečja zadnjih šestih mesecev, se kot osnova za povračilo stroškov upošteva povprečje plače v zadnjih šestih mesecih. Višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se revalorizira z letno stopnjo rasti pokojnin.

(5) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

(6) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

25. člen

(povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine)

(1) Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci so v državi sprejemnici vpisani v osnovno in srednješolsko izobraževanje v ustrezni zasebni šoli z mednarodnim programom, kadar iz upravičenih razlogov ni mogoče njihovo brezplačno šolanje v javnih šolskih ustanovah. Kot upravičeni razlogi se upoštevajo neustrezne pedagoške, varnostne, higienske razmere, pouk v zahtevnem tujem jeziku ali če sprejemna država otrokom tujih diplomatov ne omogoča šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah.

(2) Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada tudi javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci so zadnje leto pred nastopom obveznega rednega šolanja vpisani v predšolsko izobraževanje.

(3) Povračilo iz prvega odstavka tega člena znaša 80% stroškov vpisnine in šolnine, pri čemer znaša znesek, ki ga krije organ, največ 16 000 eurov, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami.

(4) Povračilo iz drugega odstavka tega člena znaša 50% stroškov vpisnine in šolnine.

(5) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

26. člen

(povračilo potnih in selitvenih stroškov)

(1) Povračilo potnih in selitvenih stroškov pripada javnemu uslužbencu, ki potuje v tujino ob razporeditvi na delo v tujini oziroma se vrača v Republiko Slovenijo ob prenehanju razporeditve na delo v tujini.

(2) Povračilo zajema povrnitev dejanskih potnih in selitvenih stroškov za javnega uslužbenca in njegove družinske člane (zakonec, zunajzakonski partner in otroci), kakor določa ta uredba.

(3) Kot potni stroški se priznajo:
– stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu ali železniškega ali ladijskega prevoza v prvem razredu, razen če uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino, določa, da se priznajo stroški letalskega prevoza v poslovnem razredu. Stroški prevoza s spalnikom ali kabino se povrnejo v primerih iz uredbe, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino,
– stroški lastnega prevoza se povrnejo v višini stroškov ene železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer je osnova za obračun dnevnice trajanje železniškega prevoza,
– dnevnica za čas potovanja, ki pripada javnemu uslužbencu.

(4) Kot selitveni stroški se priznajo:
– stroški embalaže v višini 150 eurov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 300 eurov za javnega uslužbenca z družino,
– stroški pakiranja, iznosa predmetov iz stanovanja, natovarjanja, raztovarjanja in odvoza embalaže,
– stroški voznine,
– stroški zavarovalnine selitvenih predmetov od osnove v višini 7500 eurov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 10 000 eurov za javnega uslužbenca z družino.

(5) Kot stroški voznine iz 3. alineje prejšnjega odstavka se priznajo:
– letalski prevoz tovora do 300 kg za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 450 kg za javnega uslužbenca z družino, pri izven-evropskih državah pa dodatnih 50 kg tovora po osebi,
– cestni ali železniški prevoz do 30 m3 prostornine tovora,
– ladijski prevoz – kontejner 40 ft.

(6) Pri kombinaciji prevoza stroški ne smejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, ki bi nastali, če bi bila selitev opravljena z enim od prevoznih načinov iz prejšnjega odstavka.

(7) Selitev opravi za to registrirano podjetje, ki ga izbere organ, razen za t. i. lokalni del selitve, če je predstavništvo našlo cenejšega ponudnika.

(8) Če člani družine ne potujejo skupaj z javnim uslužbencem, lahko za družinske člane poleg povračila potnih stroškov posebej uveljavlja le povračilo stroškov embalaže v višini 150 eurov iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in povračilo stroškov voznine za letalski prevoz tovora do 150 kg iz prve alineje petega odstavka tega člena.

(9) Javni uslužbenec, ki je bil na podlagi disciplinskega ukrepa razporejen na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji ali mu je prenehalo delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov ali zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, mora sam kriti potne in selitvene stroške za vrnitev.

(10) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem, ki prejmejo nadomestilo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(11) Povračilo selitvenih stroškov ne pripada javnim uslužbencem, ki so napoteni na mednarodne civilne misije, so pa upravičeni do povračila stroškov prevoza osebne prtljage in materialno-tehničnih sredstev, določenih s sistemizacijo materialno-tehničnih sredstev posamezne misije.

(12) Za povratek učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah v Slovenijo, se potni in selitveni stroški obračunavajo glede na trajanje dela v tujini:
– če se na lastno željo vrne pred potekom enega študijskega leta dela v tujini ali pa po preteku enega študijskega leta prejme pavšal 500 EUR, vozovnico in dnevnico,
– po dveh študijskih letih znaša pavšal 700 EUR, vozovnica in dnevnica,
– po treh študijskih letih znaša pavšal 1000 EUR, vozovnica in dnevnica,
– po štirih ali več študijskih letih dela v tujini se izplača povračilo potnih in selitvenih stroškov v skladu to Uredbo.

(13) Povračilo potnih in selitvenih stroškov se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

27. člen

(dnevnica)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada dnevnica za službena potovanja zunaj kraja opravljanja dela po enakih merilih, kakršna določa predpis, ki v Republiki Sloveniji ureja službena potovanja v tujino. Če potuje v Republiko Slovenijo, pa mu v skladu s predpisom ali kolektivno pogodbo pripada dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji.

(2) Dnevnica iz prejšnjega odstavka ne pripada javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo za prehrano oziroma jim je prehrana zagotovljena brezplačno, in učiteljem na delu v tujini.

28. člen

(povračilo stroškov za reprezentanco)

(1) Znesek sredstev za kritje stroškov za reprezentanco, ki pripada posameznemu predstavništvu in predstavnikom pri mednarodnih institucijah, enkrat na leto določi pristojni minister glede na delovne potrebe in delovne dosežke predstavništva ali enote na misiji.

(2) Povračilo stroškov za reprezentanco se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

29. člen

(povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih)

Vodjem predstavništev in diplomatom pripada povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih na podlagi soglasja pristojnega ministra, kar pa ne vključuje članarine za družabne in športne klube, v katerih se zbirajo diplomati.

30. člen

(povračilo članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah)

Novinarjem, dopisnikom na delu v tujini, pripada povračilo stroškov članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih združenjih in organizacijah na podlagi soglasja Komisije za dopisniško mrežo. Pripadnikom Slovenske vojske pripada povračilo stroškov članarine v vojaških združenjih na podlagi soglasja ministra, pristojnega za obrambo.

31. člen

(povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji)

(1) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji enkrat v dvanajstih mesecih, vendar ne prej kakor po desetih mesecih od začetka dela v tujini. Kot naslednja dvanajstmesečna obdobja se štejejo obdobja po preteku dvanajstih mesecev od začetka dela v tujini.

(2) Kot potni stroški se priznajo stroški:
– železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer se priznajo stroški prevoza s spalnikom ali kabino v primerih iz uredbe, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino,
– najugodnejšega letalskega prevoza v ekonomskem razredu, če je kraj opravljanja dela oddaljen več kakor 600 kilometrov zračne črte,
– lastnega prevoza v višini stroškov ene železniške vozovnice prvega razreda; če javni uslužbenec potuje z družinskimi člani, ki prebivajo z njim v tujini, pa v višini dveh železniških vozovnic prvega razreda.

(3) Uveljavljanje povračila potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji za lastni prevoz izključuje možnost uveljavljanja povračila potnih stroškov za druge oblike prevoza.

(4) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih javnim uslužbencem mednarodnih civilnih misij, vendar ne prej kakor po šestih mesecih od dneva začetka dela v mednarodni civilni misiji.

(5) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

32. člen

(povračilo stroškov za nastanitev)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v prilogi 3 te uredbe. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove, ki je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatka za nezaposlenega partnerja in dodatka za nepreskrbljene otroke.

(2) Povračilo iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij, ter učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki jim univerza gostiteljica zagotavlja ustrezno namestitev. Neustrezna namestitev mora biti delodajalcu dokazana.

(3) Javnemu uslužbencu na delu v tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev, če mu pristojni minister s sklepom dodeli primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima Republika Slovenija v trajnem najemu. Pač pa se za ta stanovanja pokrijejo vsi stroški predstavništva, razen stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem.

(4) Iz sredstev za povračilo nastanitvenih stroškov sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, parkirnega prostora oziroma garaže, vode, elektrike, osnovnega zavarovanja nepremičnine, ki je opredeljeno v pogodbi, plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem, in sicer za televizijo, radio, telefon, telekomunikacije ipd. Če seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek dovoljenega limita, gre presežek v breme javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predstojnik organa.

(5) Povračilo stroškov za nastanitev se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

(6) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, mora mesečne račune za stroške najemnine, posredovalnice za najem stanovanja, kavcij, ogrevanja, elektrike, vodarine, telefona (pavšal), plina oziroma druge stroške, za katere prejme mesečni račun, poslati v obračun finančni službi RTV, in sicer najpozneje 30 dni po plačilu računa.

(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih izdatkov (dnevni časopisi, revije, telefon, telefaks, teleks, internet …), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10% osnovne plače za delo v tujini. V breme novinarja dopisnika se obračuna 10% telefonskih stroškov.

(8) Učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »drugi javni uslužbenci«. Učiteljem na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »učitelji«. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove plače za delo v tujini. Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki so napoteni na delo v tujino brez družinskih članov, se stroški za nastanitev iz Priloge 3 te uredbe zmanjšajo za 15%.

33. člen

(povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju službovanja)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini, ki ima več kakor en kilometer od kraja prebivanja do kraja opravljanja dela, ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in nazaj z javnim prevoznim sredstvom v kraju službovanja. Stroški se povrnejo v višini stroškov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom. Pri tem se smiselno upoštevajo določila uredbe, ki ureja povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence v Republiki Sloveniji.

(2) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(3) Povračilo stroškov za prevoz na delo ne pripada javnemu uslužbencu, ki mu je dodeljen službeni avtomobil v zasebno uporabo.

(4) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo dnevno nadomestilo po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

34. člen

(povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini, ki uporablja lasten osebni avtomobil v službene namene, ima pravico do povračila stroškov za to uporabo. Obračuna se kilometrina v višini 30% nabavne cene bencina Euro Super 95 oziroma temu primerljive vrste bencina v državi sprejemnici za kilometer.

(2) Učitelji na delu v tujini, učitelji slovenščine in lektorji na tujih univerzah lahko uporabljajo lastni osebni avtomobil v službene namene in imajo pravico do povračila stroškov za to uporabo, če do kraja, kjer poučujejo, ne morejo priti z javnim prevoznim sredstvom ali če bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom povzročal dodatne stroške kot so stroški prenočevanja in dnevnice.

(3) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

(4) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

35. člen

(povračilo stroškov prehrane med delom)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini je upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, in sicer v protivrednosti višine povračila stroškov prehrane med delom v Republiki Sloveniji, ki se pomnoži z indeksom življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe.

(2) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov prehrane med delom po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

36. člen

(regres za letni dopust)

Javni uslužbenec na delu v tujini je upravičen do regresa za letni dopust, in sicer v protivrednosti višine regresa za letni dopust v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se izplača v eurih v Republiki Sloveniji.

37. člen

(nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana)

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana v višini, ki je določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestilo je za prvih 30 koledarskih dni plača za delo v tujini, po izteku tega roka pa se kot osnova za nadomestilo določi plača za delo v tujini le, če javni uslužbenec na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije ne more nadaljevati zdravljenja v Republiki Sloveniji.

38. člen

(povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini in njegovi družinski člani imajo pravico do povračila stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja v državi sprejemnici, pri čemer morata biti obseg zdravstvenih storitev in delež, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, primerljiva z obsegom in deležem v Republiki Sloveniji.

(2) Zdravstveno varstvo javnega uslužbenca in njegovih družinskih članov se zagotavlja z zavarovanjem v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kadar na ta način ni mogoče zagotoviti enakega zdravstvenega varstva, kakor izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, krije dodatne stroške organ, ki je delavca razporedil na delo v tujino.

39. člen

(povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje)

(1) Povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje pripada pripadnikom policije in drugim javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah ter na delovnih mestih in dolžnostih, za katere iz ocen tveganja, ki jih določi pristojno ministrstvo, izhaja povečana možnost za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so do povračila stroškov dodatnega nezgodnega zavarovanja upravičeni tudi javni uslužbenci, ki odhajajo na delo na krizna območja v tujini, in drugi javni uslužbenci, za katere pa stopnje tveganja, ki jo določi pristojno ministrstvo, zaradi nepredvidljivih okoliščin in okolja, v katerih bodo, ni mogoče natančno opredeliti.

40. člen

(povračilo stroškov za učenje tujega jezika)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini, ki prvič odhaja na delo v državo, katere znanje uradnega jezika ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, ima pravico do povračila stroškov učenja tujega jezika, ki se uporablja v državi sprejemnici. Javnemu uslužbencu se povrne 80% stroškov štirideseturnega tečaja, ki ga opravi pred odhodom na delo v tujino. V primeru, da to ni možno pa v prvem letu opravljanja dela v tujini.

(2) Povračilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah, novinarjem, dopisnikom RTV Slovenija na delu v tujini, in učiteljem na delu v tujini.

41. člen

(organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini ima pravico do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov njegovih družinskih članov, ki so z njim prebivali v tujini, ožji družinski člani javnega uslužbenca pa do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov javnega uslužbenca v domovino, če tega ne organizira organ, ki ga je razporedil na delo v tujino.

(2) Povračilo iz tega člena obsega stroške, nujno potrebne za prevoz posmrtnih ostankov, ki ga opravi najugodnejši ponudnik takšne storitve.

(3) Ožji družinski člani javnega uslužbenca po tem členu so njegov zakonec, otroci in zunajzakonski partner po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

42. člen

(organizacija prevoza posmrtnih ostankov za pripadnike Slovenske vojske in Policije)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena organizacijo prevoza umrlega pripadnika Slovenske vojske in Policije ter njegovih družinskih članov, ki so izgubili življenje zunaj države, v kraj pogreba izvede Generalštab Slovenske vojske oziroma Generalna policijska uprava.

(2) Za družinske člane pripadnika Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih oziroma pripadnika Policije iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, navedene v tretjem odstavku prejšnjega člena.

43. člen

(akontacija plače)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije plače v višini mesečne plače za delo v tujini, ki mu pripada. Akontacijo vrne v dvanajstih enakih mesečnih obrokih.

(2) Javni uslužbenec, ki je bil predčasno razporejen na delo v Republiko Slovenijo ali na drugo predstavništvo Republike Slovenije v tujini ali mu je prenehala pogodba o zaposlitvi v organu, ki ga je razporedil na delo v tujini, mora preostalo akontacijo vrniti v enkratnem znesku, in sicer najpozneje v 30 dneh po prenehanju dela v tujini.

(3) Novinar, dopisnik na delu v tujini, ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije v višini do treh mesečnih deviznih plač zaradi ureditve življenjskih in delovnih razmer.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

(interni akti)

Proračunski uporabniki morajo svoje interne akte uskladiti s to uredbo v petnajstih dneh od začetka njene veljavnosti.

45. člen

(varstvo višine limita za povračilo stroškov)

(1) Javnim uslužbencem, ki so bili razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov nastanitve pred začetkom uporabe te uredbe, se višina tega limita ne spremeni.

(2) Če bi javni uslužbenec po določitvi plače v skladu s to uredbo prejel plačo v nižjem znesku od zneska, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej uredbi, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do višjega zneska.

(3) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej uredbi, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tej uredbi. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(4) Primerljivi znesek plače, določen po tej uredbi, je plača, obračunana za polni delovni čas, in dovoljeno število ur prek polnega delovnega časa. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 69/08).

47. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati 1. marca 2009.

 

Priloga 1: Nominalne osnove za delo v tujini

Priloga 2: Indeksi življenskih stroškov Organizacije združenih narodov

Priloga 3: Preglednica limitov za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini

 

 

Uradni list RS, št. 23/2009 z dne 27.03.2009

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

1. člen

V Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09 in 16/09 – popr.) se šesti, sedmi in osmi odstavek 7. člena črtajo.

2. člen

V prvem odstavku 8. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– dodatek za opravljanje dodatnih nalog,«.
V prvem odstavku se četrta, peta in šesta alinea črtajo.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dodatki iz tretje, četrte, pete, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljevanju: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.«.

3. člen

12., 13. in 14. člen se črtajo.

4. člen

V prvem odstavku 22. člena se deveta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana,«.
V prvem odstavku se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in dodajo tri nove alinee, ki se glasijo:
»– nadomestilo za nezaposlenega partnerja,
– nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja,
– nadomestilo za nepreskrbljene otroke.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ne pripadajo povračila in nadomestila iz prve, pete, šeste, sedme, osme, sedemnajste, osemnajste in dvaindvajsete alinee prvega odstavka tega člena.«.

5. člen

V tretjem odstavku 24. člena se za besedilom »do povračila zavarovanja za primer« doda beseda »brezposelnosti«.

6. člen

V drugem odstavku 25. člena se za besedama »čigar otroci« doda besedilo »obiskujejo vrtec v državi sprejemnici ali«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Povračilo iz prvega in drugega odstavka tega člena znaša 90% stroškov vpisnine in šolnine, pri čemer znaša znesek, ki ga krije organ, za vrtec in predšolsko izobraževanje največ 4.000 evrov, za stroške šolnine in vpisnine pa največ 18.000 evrov, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami.«.

7. člen

V tretjem odstavku 26. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– dnevnica za čas potovanja, ki pripada javnemu uslužbencu in družinskemu članu, ki potuje v kraj službovanja v tujini zaradi razporeditve javnega uslužbenca na delo v tujini ali se vrača iz kraja službovanja zaradi prenehanja razporeditve javnega uslužbenca.«.
V četrtem odstavku se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– stroški zavarovalnine selitvenih predmetov od osnove v višini 15.000 evrov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 20.000 evrov za javnega uslužbenca z družino.«.

8. člen

V naslovu 31. člena se na koncu doda besedilo »in ob smrti ožjega družinskega člana«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji enkrat v dvanajstih mesecih. Povračilo za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji praviloma pripada po desetih mesecih od začetka dela javnega uslužbenca v tujini, razen v primeru izrabe letnega dopusta v času letnih počitnic šoloobveznih otrok. Kot naslednja dvanajstmesečna obdobja se štejejo obdobja po preteku dvanajstih mesecev od začetka dela v tujini.«.
V tretjem odstavku se za besedama »Republiki Sloveniji« doda besedilo »in ob smrti ožjega družinskega člana«.
Doda se novi šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za pot do Republike Slovenije ob smrti ožjega družinskega člana javnega uslužbenca. Za ožjega družinskega člana se po tem odstavku štejejo zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in starši javnega uslužbenca.«.

9. člen

V prvem odstavku 32. člena se v drugem stavku beseda »dodatka« nadomesti z besedo »nadomestila«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih izdatkov (parkirnina), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10% osnovne plače za delo v tujini. Stroški za telefon se mu priznajo v višini 90% celotnih zneskov računov, 10% telefonskih stroškov se obračuna v breme novinarja dopisnika.«.

10. člen

V 40. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se povračilo stroškov za učenje tujega jezika za javne uslužbence, ki jih na delo v tujino napoti Ministrstvo za zunanje zadeve, uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve.«.

11. člen

Za 42. členom se dodajo novi 42.a, 42.b, in 42.c člen, ki se glasijo:

»42.a člen

(nadomestilo za nezaposlenega partnerja)

(1) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Nadomestilo se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega prebivanja s partnerjem v tujini, ki vpliva na prejemanje nadomestila za nezaposlenega partnerja.
(2) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.
(3) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja znaša 600 eurov, pri čemer se ta znesek pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

42.b člen

(nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja)

(1) Javnemu uslužbencu v predstavništvu, čigar zakonec ali zunajzakonski partner prebiva z njim v tujini, se lahko izplača nadomestilo do 150 evrov mesečno za sodelovanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja pri diplomatskih družabnih dejavnostih. Za zakonce ali zunajzakonske partnerje vodij predstavništev, obrambnih atašejev, namestnika med nadomeščanjem vodje ter za obrambnega predstavnika pri OZN, višjega obrambnega predstavnika v OVSE, in vodje obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva RS pri Natu, vodje obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva RS pri EU ter nacionalnega vojaškega predstavnika pri ACO in nacionalnega predstavnika za povezave pri ACT, lahko znaša to nadomestilo do 300 evrov mesečno. Nadomestilo se izplača na podlagi dokazil o diplomatski dejavnosti partnerjev.
(2) Vrednost nadomestila iz prejšnjega odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(3) Višino zneska nadomestila za diplomatsko dejavnost določi vodja predstavništva, za zakonce ali zunajzakonske partnerje vodij predstavništev pa predstojnik ali druga pooblaščena oseba na predlog vodje predstavništva.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

42.c člen

(nadomestilo za nepreskrbljene otroke)

(1) Nadomestilo za vzgojo nepreskrbljenih otrok pripada javnemu uslužbencu, čigar nepreskrbljeni otroci prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko dejansko prebivajo z njim v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega gospodinjstva in šolanja otrok, ki vpliva na prejemanje nadomestila za nepreskrbljene otroke.
(2) Za otroke, starejše od 15 let, se nadomestilo izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta, na podlagi potrdila o rednem šolanju.
(3) Višina nadomestila za vzgojo posameznega nepreskrbljenega otroka znaša 180 evrov, pri čemer se ta vrednost pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.«.

12. člen

Priloga 1 iz 7. člena uredbe se spremeni tako, da se glasi:
»Priloga 1: Nominalne osnove za delo v tujini

Šifra DMDELOVNO MESTO / NAZIVPlačni razred brez napr./nominalna osnova MINPlačni razred z napr./nominalna osnova MAX
T010001POLICIJSKI ATAŠE3.700,003.700,00
T010002POLICIJSKI URADNIK ZA ZVEZO3.500,003.500,00
T020001NAZIVI 2. STOPNJE3.700,003.700,00
T020002NAZIVI 3. STOPNJE3.500,003.500,00
T020003NAZIVI 4. STOPNJE3.400,003.400,00
T020004NAZIVI 5. STOPNJE3.300,003.300,00
T020005NAZIVI 6. STOPNJE2.900,002.900,00
T020006NAZIVI 7. STOPNJE2.600,002.600,00
T020007NAZIVI 8. STOPNJE2.300,002.300,00
T020008NAZIVI 9. STOPNJE2.100,002.100,00
T020009NAZIVI 10. STOPNJE1.900,001.900,00
T020010NAZIVI 11. STOPNJE1.800,001.800,00
T020011NAZIVI 12. STOPNJE1.650,001.650,00
T020012NAZIVI 13. STOPNJE1.600,001.600,00
T020013NAZIVI 14. STOPNJE1.550,001.550,00
T020014NAZIVI 15. STOPNJE1.500,001.500,00
T030001VELEPOSLANIK3.900,003.900,00
T030002POOBLAŠČENI MINISTER3.700,003.700,00
T030003GENERALNI KONZUL3.700,003.700,00
T030004MINISTER SVETOVALEC3.500,003.500,00
T030005PRVI SVETOVALEC3.400,003.400,00
T030006KONZUL 1. RAZREDA3.400,003.400,00
T030007SVETOVALEC3.300,003.300,00
T030008KONZUL 1. RAZREDA3.300,003.300,00
T030009I. SEKRETAR2.900,002.900,00
T030010KONZUL2.900,002.900,00
T030011II. SEKRETAR2.600,002.600,00
T030012KONZUL2.600,002.600,00
T030013III. SEKRETAR2.300,002.300,00
T030014VICE KONZUL2.300,002.300,00
T030015ATAŠE2.100,002.100,00
T030016KONZULARNI AGENT2.100,002.100,00
T040001GENERALMAJOR3.800,003.800,00
T040002BRIGADIR3.700,003.700,00
T040003VVU XV. RAZREDA3.700,003.700,00
T040004POLKOVNIK3.500,003.500,00
T040005VVU XIV. RAZREDA3.500,003.500,00
T040006PODPOLKOVNIK3.400,003.400,00
T040007VIŠJI ŠTABNI PRAPORŠČAK3.400,003.400,00
T040008VVU XIII. RAZREDA3.400,003.400,00
T040009MAJOR3.300,003.300,00
T040010ŠTABNI PRAPORŠČAK3.300,003.300,00
T040011VVU XII. RAZREDA3.300,003.300,00
T040012STOTNIK2.900,002.900,00
T040013VIŠJI PRAPORŠČAK2.900,002.900,00
T040014VVU XI. RAZREDA2.900,002.900,00
T040015NADPOROČNIK2.600,002.600,00
T040016PRAPORŠČAK2.600,002.600,00
T040017VVU X. RAZREDA2.600,002.600,00
T040018POROČNIK2.300,002.300,00
T040019VIŠJI ŠTABNI VODNIK2.300,002.300,00
T040020VVU IX. RAZREDA2.300,002.300,00
T040021ŠTABNI VODNIK2.100,002.100,00
T040022NVU VIII. RAZREDA2.100,002.100,00
T040023VIŠJI VODNIK1.900,001.900,00
T040024NVU VII. RAZREDA1.900,001.900,00
T040025VODNIK1.800,001.800,00
T040026NVU VI. RAZREDA1.800,001.800,00
T040027NADDESETNIK1.650,001.650,00
T040028NVU V. RAZREDA1.650,001.650,00
T040029DESETNIK1.600,001.600,00
T040030NVU IV. RAZREDA1.600,001.600,00
T040031PODDESETNIK1.550,001.550,00
T040032NVU III. RAZREDA1.550,001.550,00
T040033VOJAK I1.500,001.500,00
T040034NVU II. RAZREDA1.500,001.500,00
T040035VOJAK II1.400,001.400,00
T040036NVU I. RAZREDA1.400,001.400,00
T040037GENERALMAJOR (OKO)3.900,003.900,00
T080001NOVINAR, DOPISNIK RTV3.500,003.500,00
T080002VIŠJI SEKRETAR3.400,003.400,00
T080003SEKRETAR3.300,003.300,00
T080004PODSEKRETAR3.300,003.300,00
T080005VIŠJI SVETOVALEC I2.900,002.900,00
T080006VIŠJI SVETOVALEC II2.900,002.900,00
T080007UČITELJ SVETNIK2.900,002.900,00
T080008VISOKOŠOLSKI UČITELJ LEKTOR Z DOKTORATOM2.900,002.900,00
T080009VIŠJI SVETOVALEC III2.600,002.600,00
T080010SVETOVALEC I2.600,002.600,00
T080011UČITELJ SVETOVALEC2.600,002.600,00
T080012UČITELJ SLOVENŠČINE NA TUJI UNIVERZI2.600,002.600,00
T080013VISOKOŠOLSKI UČITELJ LEKTOR2.600,002.600,00
T080014VISOKOŠOLSKI UČITELJ LEKTOR Z MAGISTERIJEM2.600,002.600,00
T080015SVETOVALEC II2.300,002.300,00
T080016UČITELJ MENTOR2.300,002.300,00
T080017SVETOVALEC III2.100,002.100,00
T080018UČITELJ2.100,002.100,00
T080019VIŠJI REFERENT I1.600,001.600,00
T080020VIŠJI REFERENT II1.550,001.550,00
T080021VIŠJI REFERENT III1.500,001.500,00
T090001KORESPONDENT ATAŠE2.300,002.300,00
T090002SISTEMSKI ADMINISTRATOR II (VII/I)2.100,002.100,00
T090003ADMINISTRATIVNI ATAŠE I1.650,001.650,00
T090004SISTEMSKI ADMINISTRATOR V1.500,001.500,00
T090005VARNOSTNIK1.500,001.500,00
T090006ADMINISTRATOR V1.500,001.500,00
T090007VOZNIK1.500,001.500,00
T090008ADMINISTRATIVNI ATAŠE II1.500,001.500,00
T090009VOZNIK IV1.400,001.400,00
T090010ADMINISTRATOR IV1.400,001.400,00

13. člen

Priloga 2 iz 7. člena uredbe se spremeni tako, da se glasi:
»Priloga 2: Indeksi življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov

KrajIndeks življenjskih stroškov OZN
Aman0,9890
Ankara0,9429
Atene0,9966
Bagdad1,0358
Beograd0,9293
Berlin1,1158
Bern1,1744
Brasilia1,0810
Bratislava1,1127
Bruselj1,1166
Budimpešta1,0627
Buenos Aires0,8734
Bukarešta0,9231
Canberra1,0107
Celovec1,1123
Cleveland1,0397
Dublin1,1265
Dunaj1,1778
Haag1,0993
Helsinki1,1156
Kabul1,0644
Kairo0,9464
Kijev0,9980
Kopenhagen1,2277
Lizbona1,0248
Ljubljana1,0000
London1,0859
Lyon1,0795
Madrid1,0868
Monošter0,9834
Moskva1,1710
Munchen1,1407
N'Djamena1,1564
New Delhi0,8856
New York1,0927
Oslo1,2298
Ottawa0,9839
Pariz1,1379
Peking1,1166
Podgorica0,9954
Praga1,0039
Pretoria0,8570
Priština0,9375
Rim1,1403
Riyadh0,9335
Sarajevo0,8702
Skopje0,9116
Sofija0,9612
Stockholm1,0288
Strasbourg1,0932
Tbilisi1,0462
Teheran0,9799
Tel Aviv1,0327
Tokio1,2852
Trst1,0861
Varšava0,9457
Vatikan1,1403
Washington1,0589
Zagreb1,0656
Zugdidi0,9774
Ženeva1,2053

14. člen

V prilogi 3 iz 7. člena uredbe se v tabeli za lokacijo New York spremenijo vrednosti limitov tako, da se glasijo:

»

New York12010010050
«

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

15. člen

(1) Javnim uslužbencem, ki so bili razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov nastanitve po predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, se ne glede na določbo 45. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09) višina tega limita določi po predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09), je plača za mesec pred prvim izplačilom plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po tej uredbi, vključuje tudi nadomestilo za nezaposlenega partnerja, za diplomatsko dejavnost partnerja in za nepreskrbljene otroke.

16. člen

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2009.

Ključne besede:
plače
plača
prejemki
javni uslužbenec
delo v tujini

Zadnji članki iz rubrike:

22.9.2014 14:06:44:
Vpis podatkov v Register zavezancev za informacije javnega značaja

9.9.2014 14:33:19:
Register zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja

2.9.2014 15:15:17:
Pravilnik o poročanju o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema enotnega zakladniškega računa države

2.9.2014 15:09:53:
Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe

19.8.2014 15:00:54:
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S)

Najnovejši članki:

1.10.2014 13:58:01:
Nasvet tedna: Opredelitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji

29.9.2014 15:51:48:
Vzorec: Pravilnik o varstvu osebnih podatkov

29.9.2014 15:41:45:
Mednarodna delavnica Forum za enotni trg 2014 – Z optimizmom nad ovire

26.9.2014 14:39:02:
Vlada se je seznanila s Poročilom o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 31. decembra 2013

26.9.2014 14:38:38:
Vlada določila Dokončen predlog zaključnega računa proračuna za leto 2013 in se seznanila z Revizijskim poročilom o Predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2013

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT