XVIII. DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB

198. člen
Zavezanec za davek od dobička pravnih oseb sam obračunava in plačuje davek od dobička pravnih oseb za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
Davčni zavezanec zagotavlja podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti na način in v obsegu, kot je določen s tem zakonom, z zakonom, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, in z računovodskimi standardi.

199. člen
Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter potrdila o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, so sestavni del davčnega obračuna.
Davčni zavezanec mora o nastalih spremembah v izkazu uporabe dobička in kritja izgube obvestiti pristojni davčni organ.

200. člen
Davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, lahko ugotavlja davek na podlagi skupinskega davčnega obračuna.
Vsak član skupine predloži davčnemu organu svoj davčni obračun, le eden od članov skupine pa predloži tudi skupinski davčni obračun.
V skupinskem davčnem obračunu se izguba v davčnem obračunu članov skupine pokrije z dobički drugih članov skupine.
Plačilo obračunanega davka po skupinskem davčnem obračunu opravi predlagatelj tega obračuna.
Pripravo skupinskega davčnega obračuna, najmanj za tri leta, odobri davčni organ na zahtevo članov skupine.
Če se posamezni član skupine naknadno opredeli za posamično obdavčenje, mora vsak član skupine plačati razliko, ki je nastala zaradi spremembe obdavčenja v skupini.
Minister, pristojen za finance, predpiše obliko in način priprave skupinskega davčnega obračuna.

201. člen
Davčni zavezanec predloži davčnemu organu davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, skupinski davčni obračun pa do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto.
Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in obračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Vračilo preveč plačane akontacije lahko zahteva ob predložitvi davčnega obračuna. Davčni organ vrne preveč plačani znesek najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka.

202. člen
Zavezanci za davek od dobička uveljavljajo zmanjšanje osnove in druge olajšave v davčnem obračunu do poteka roka za vložitev davčnega obračuna oziroma do izdaje odmerne odločbe.

203. člen
Če davčni organ ugotovi, da je bil davčni obračun nepravilen ali, da davek ni bil obračunan, izda zavezancu odmerno odločbo, s katero mu naloži, da v 30 dneh po njeni vročitvi plača davek oziroma razliko med plačano akontacijo in odmerjenim davkom s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in plačilo davka.

204. člen
Davčni zavezanec, pri katerem pride do združitve, sestavi davčni obračun davka na dan vpisa združitve v sodni register.
Davčni obračun iz prejšnjega odstavka se predloži davčnemu organu v 60 dneh po vpisu združitve v sodni register.
Vračilo oziroma plačilo davka po prejšnjih odstavkih opravi pravni naslednik davčnega zavezanca hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

205. člen
Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja, likvidacije ali stečajni postopek, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prenehanja, likvidacije ali stečaja.
Davčni obračun iz prejšnjega odstavka predloži davčni zavezanec davčnemu organu v 60 dneh od dneva, ko se je začel postopek prenehanja, likvidacije ali stečaja.
Vračilo oziroma plačilo davka v postopku prenehanja ali likvidacije, se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

206. člen
Davčni zavezanec plačuje akontacijo davka v tekočem letu v mesečnih ali trimesečnih obrokih sorazmerno z višino davčne osnove po zadnjem obračunu davka.
Mesečni obroki akontacije zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, plačani pa morajo biti v desetih dneh od zapadlosti.
Trimesečni obroki akontacije zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v trimesečju, plačani pa morajo biti v desetih dneh od zapadlosti.
Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
Če je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
Davčnemu zavezancu, ki prične s poslovanjem, davčni organ določi način plačevanja in višino akontacije z odločbo.
Merila za določitev števila obrokov akontacij predpiše minister, pristojen za finance.

207. člen
Če davčni zavezanec oceni, da višina akontacije po prvem odstavku prejšnjega člena ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo višine akontacije v 15 dneh po poteku vsakega trimesečja. V vlogi za spremembo akontacije mora davčni zavezanec predložiti podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu, in sicer obračun za obdobje tekočega leta pred vložitvijo vloge in oceno poslovnega izida za tekoče leto. O zahtevi davčnega zavezanca za spremembo akontacije odloči davčni organ z odločbo.
Razliko v višini akontacije mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije, obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
Če je nova višina akontacije manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.

208. člen
Če davčni organ pri pregledu zavezančevega poslovanja ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu, z odločbo določi novo višino akontacije.

Zakon o davčnem postopku ZDavP