Praktično so redki legalni načini, da bi zaposleni ali kdo drug uporabljal službeno vozilo tudi v zasebne namene, in da hkrati nebi zato plačal bonitete. Ne glede na to, kako je delodajalec pridobil vozilo (kupoprodajna pogodba, leasinška pogodba, najemna pogodba), je pomembno samo dejstvo, ali ima zaposleni pravico vozilo uporabljati v zasebne namene, ali ne. Ja, dovolj je že pravica uporabe. Če je bila dejansko izkoriščena, niti ni pomembno. V sestavku pišemo o tem kdaj nastane pravica uporabe in kako se deli stroške zasebnih in službenih voženj, če se boniteto že plačuje.

Stimulacije in bonitete spadajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Le-ti so podvrsta dohodnine, kar pomeni, da se morajo praviloma ti dohodki prav tako prijaviti v letni napovedi za odmero dohodnine. Iz 17. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: Zdoh) izhaja, da se med bonitete šteje tudi "uporaba osebnega vozila, danega delavcu tudi za privatne namene, ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo". To je bilo lahko na podlagi kupoprodajne pogodbe, leasinške pogodbe, najemne pogodbe ali drugega pravnega posla.

Za davčne namene ločimo osebna vozila in ostala vozila. Med osebna vozila tako spadajo tudi kombinirana vozila (kombiji) in karavani, v katerih se lahko prevaža tudi tovor, vendar so konstruirana predvsem za prevoz ljudi. Med ostala vozila pa spadajo: kolesa, mopedi, motorna kolesa, traktorji, motorna vozila za prevoz deset ali več oseb, vštevši voznika in motorna vozila za prevoz blaga, ki so registrirani kot tovorna vozila. Boniteto se plačuje samo od uporabe osebnih vozil v zasebne namene.

Ključnega pomena za obračun bonitete iz tega naslova je, da ima delavec, se pravi zaposleni, pravico do uporabe službenega vozila, ki mu gre na podlagi pravilnika o uporabi službenih vozil, ali s posebno pogodbo med delodajalcem in delavcem.

Delavec, ki uporablja službeno vozilo v zasebne namene, je dolžan povrniti delodajalcu stroške goriva in cestnin, ki jih je imel pri zasebnih vožnjah, vse ostale - službene - vožnje pa morajo biti dokumentirane s potnimi nalogi (o izpolnjevanju potnih nalogov si lahko več preberete v sestavku z naslovom Potni nalogi lahko udarijo nazaj dvakrat).

Če delavec ne povrne stroškov goriva in cestni za zasebne vožnje, je potrebno na primer pri izplačilu plače, ali enkrat letno ali mesečno (to se uredi s pravilnikom) upoštevati sorazmeren del stroškov goriva in dejanske stroške cestnin, ki jih je poravnal delodajalec kot plačilo v naravi, kar pomeni, da se od te nagrade plača vse davke in prispevke.

Glede goriva se to stori tako, da iz podatkov o vožnjah preteklega meseca/leta, izračuna razmerje med zasebnimi in službenimi vožnjami. Na podlagi te ocene vam predlagamo, da storite sledeče:

Ob koncu leta/meseca, ko je znano, koliko stroškov goriva je bilo z avtom, se za sorazmeren del poveča plačo oziroma zahteva povračilo (lahko se tudi kompenzira s terjatvijo delavca za dnevnice). Na primer, da je bilo v mesecu avgustu 2001 15 % zasebnih voženj - le-te morajo biti razvidne iz mesečnega potnega naloga in se jih izračuna na podlagi kilometrov. Stroški goriva so v enem mesecu, za en avto, znašali 22.340 tolarjev. Za znesek 4.468 tolarjev se delavcu poveča plačo oziroma zahteva vračilo.

Glede cestnin ne vidimo večjih težav ugotavljanja zneska za vračilo, saj se lahko iz mesečnega izpisa DARS-a o uporabi sistema ABC, potem ko se bo označilo službene vožnje, dalo razbrati koliko je delavec dolžan oziroma se mu za ta znesek poveča plača.

Iz komentarja Zdoh tudi izhaja, da če zaposleni, ki uporablja službeno vozilo v zasebne namene, ne prejema povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, se za znesek pripadajočega povračila stroškov, vendar največ do višine stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom, osnova za boniteto lahko zmanjša, pod pogojem, da gorivo za zasebne vožnje plačuje delavec.

Kot smo že zapisali, je za nastanek obveznosti obračuna bonitete ključnega pomena, pravica do uporabe vozila v zasebne namene. Nobene vloge pri tem ne igra dejstvo, če se vozila dejansko ni uporabljalo v zasebne name ali, če se ga je uporabljajo le v določenem odstotku od vseh voženj v zasebne namene, ali pa če se je vozilo uporabljalo za vožnjo na delo in z dela, kar se tudi šteje za zasebne vožnje.

Izračun bonitete

V osnovo za davek se šteje 2 % knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno ob upoštevanju enakomernega časovnega amortiziranja ter letne amortizacijske stopnje v višini 15 %. Knjižno vrednost se ugotavlja tako, da se revalorizirano nabavno vrednost odšteje od revalorizirane amortizacije. To se napravi pred mesecem, za katerega se boniteta ugotavlja. Glede na metodo amortiziranja, se boniteto obračunava 6,7 let, to je 80 mesecev. Po preteku tega časa, ni več davčne osnove za obračun bonitete.

Velikost bonitete pa je odvisna tudi od načina delitve stroškov v zvezi z vzdrževanjem in uporabo vozila (stroški tehničnih pregledov, registracija, zavarovanje, servisi, menjava gum, gorivo in drugo). Znesek najemnine, uporabnine ali vzdrževalnine z vključenim DDV, ki jo delavec plačuje delodajalcu na podlagi najemne ali leasinške pogodbe zmanjšuje knjižno vrednost, ki predstavlja višino mesečne bonitete. Boniteta se ne zmanjša za stroške, ki jih zaposleni poravna sam, temveč le za plačilo delodajalcu, če je plačilo pogoj, da zaposleni službeno vozilo lahko uporablja v zasebne namene.

Kako si odbiti vstopni DDV pri avtomobilih in ne plačevati bonitete

Kot določa zakon o DDV, se ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, goriv in maziv, ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup.

Pogoj opravljanja dejavnosti se torej izpolni, ko se vozilo da v nadaljni najem (podnajem) zaposlenemu, in s tem se pridobi pravico do odbitka vstopnega DDV, saj to pomeni, da z njim že opravlja dejavnost.

Če delodajalec da vozilo v najem zaposlenemu, mora za to obračunati boniteto. V osnovo za obračun bonitete se šteje 2 % knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno ob upoštevanju enakomernega časovnega amortiziranja ter letne amortizacijske stopnje v višini 15 % (80 mesecev ali 6,7 let).

Ker znesek zaračunane najemnine zmanjšuje osnovo za obračun bonitete, je potrebno biti zelo pozoren na višino najemnine. Ker gre za povezane osebe, je pomembno, da so čim bolj upoštevane tržne cene.

Po našem mnenju, je v primeru oddajanja osebnega vozila v najem dovolj visoka (tržna) cena tista, ki je ekvivalentna znesku obračunane mesečne amortizacije, saj se s tem ne oškoduje družbe, če pa se zaračuna še kakšen odstotek več, pa to že predstavlja zaslužek najemodajalca. Opozarjamo, da na tem področju ni jasnih pravil, pač pa je v primeru inšpekcijskega pregleda odločitev v rokah posameznega davčnega inšpektorja.

Pomembno je tudi, da je družba, ki daje osebno vozilo v najem, registrirana za opravljanje to vrstne dejavnosti v sodnem registru, saj se v nasprotnem primeru ne prizna amortizacija in stroški vzdrževanja osebnega vozila.

V primeru, da se zaposlenemu ne izplača nadomestila za prevoz na delo, ker lahko le-ta uporablja službeno vozilo v zasebne namene, se za ta znesek prav tako lahko zniža znesek osnove za izračun bonitete, in splača se ugotoviti, ali je bolj ekonomično zaračunati najemnino, kot pa plačevati boniteto.

Robert Kovačič

O avtorju: Robert Kovačič svetuje podjetjem pri zmanjševanju davčnega tveganja in pomaga optimirati davčne obveznosti. Pišete mu lahko na info@svetovalci.com ali obiščete spletno stran www.svetovalci.com , kjer se lahko naročite na brezplačno e-publikacijo Poslovni odmevi.

Ključne besede: boniteta službeni avto bonitete

Pošljite prijatelju Objavite na Facebooku RSS rubrike Davki! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta Čistopisi sedmih davčnih zakonov

Zadnji članki iz rubrike: 13.5.2013 12:02:46: Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2A) 25.4.2013 13:04:06: Davek na finančne storitve 25.4.2013 12:33:04: Uredba o spremembah Uredbe o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 25.4.2013 12:43:39: Vplačilni račun za davek na finančne storitve 25.4.2013 12:42:06: Obračun davka na finančne storitve (DFS)

Najnovejši članki: 17.5.2013 15:31:43: Poslovanje z elektronskimi računi z vidika računovodstva in davkov (e-gradivo) 17.5.2013 13:37:17: Predlagane spremembe DDV stopenj 17.5.2013 12:03:03: Nedostopnost portala in foruma 17.5.2013 13:38:13: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 - 13. 5. 2013 15.5.2013 14:19:49: Nasvet tedna: Prijava prostega dela pri Zavodu RS za zaposlovanje po ZDR-1 ni več potrebna