Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007, 18. 11. 2008

Zavezanec sprašuje glede izračuna in plačila akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja delavcev, napotenih iz tuje matične družbe na delo v slovenske hčerinske družbe. Navaja, da so pogoji delovnega razmerja določeni v pogodbi med tujim delodajalcem in fizično osebo – tujim državljanom. Skladno s tem dogovorom delavec ostane v delovnem razmerju s tujim delodajalcem, vendar delo, najpogosteje na vodilnih položajih, opravlja v Republiki Sloveniji. Osnovna plača in bonusi so določeni po principu »davčne izravnave«, kar pomeni, da ostanejo neto prejemki delavca enaki, kot če bi ostal na delu v matični državi, in to neodvisno od tega, koliko davkov je dolžan plačati v državi, kamor je bil napoten na delo (torej v Sloveniji). Delodajalec torej izračuna in napotenemu delavcu izplača neto plačo na način, da od bruto plače odšteje hipotetičen davek (t.j. davek, ki bi ga delavec plačal, če bi ostal na delu v matični državi). Delodajalec za delavca plačuje tudi socialne prispevke v matični državi ter v njegovem imenu poravnava davčno obveznost v Sloveniji za dohodke iz delovnega razmerja zaradi dela v Sloveniji.

V pogodbi o napotitvi je tudi dogovorjeno, da delodajalec plača davek na vse ostale dohodke v denarju in naravi, ki jih delavec prejeme poleg osnovne plače (npr. dodatek za otežene življenjske razmere, najemnina za stanovanje, uporaba službenega avtomobila). Od teh dohodkov delodajalec ne odbija hipotetičnega davka, temveč v imenu delavca plača slovenski davek.

Če je slovenski davek višji od hipotetičnega davka v tujini, krije razliko delodajalec. Če pa je slovenski davek nižji od davka, ki bi bil plačan v matični državi, delavec razliko vrne delodajalcu. Na ta način delavec ne more biti ne v boljšem ne v slabšem položaju zaradi različnih davčnih obveznosti v matični državi in državi, kamor je bil napoten na delo.

• rollover metodo in
• metodo brutenja (»gross up« metoda).

V primeru uporabe »rollover metode«, bi moral delavec napovedati dohodek za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v sedmih dneh od dneva izplačila dohodka in nato ponovno po prejemu davčne odločbe o odmeri akontacije dohodnine, saj akontacijo plača delodajalec. Po njegovem mnenju je »rollover metoda« zelo zapletena in lahko se zgodi, da je potrebno vlagati napovedi za odmero davka na davek še v letih po odhodu napotenega delavca iz Slovenije.

Meni, da je »gross – up« metoda, pri kateri se neto dohodek iz napovedi poveča za t.i. hipotetični davek primernejša. Na podlagi navedenega nas prosi za potrditev, da je »gross – up« metoda sprejemljiva z vidika slovenske davčne zakonodaje.

Odgovarjamo naslednje:

Davčni organ akontacije dohodnine odmeri na podlagi napovedi, ki jo mora zavezanec vložiti skladno z 288. členom ZDavP-2. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine je zavezanec (delojemalec) sam.

Kot navaja, tuj delodajalec napotenemu delavcu (ki opravlja delo v Sloveniji) izračuna in izplača neto plačo tako, da od bruto plače odšteje hipotetičen davek (t.j. davek, ki bi ga delavec plačal, če bi ostal na delu v matični državi), prav tako delodajalec za delavca plačuje socialne prispevke v matični državi ter v njegovem imenu poravnava davčno obveznost v Sloveniji za dohodke iz delovnega razmerja v zvezi z delom v Sloveniji.

Zavezanec je dolžan davčnemu organu napovedati bruto dohodek, v katerega so všteti prispevki za socialno varnost, ki se plačujejo v matični državi in hipotetičen davek, ter posebej izkazati navedene prispevke za socialno varnost in hipotetični davek.

Zmanjšanje za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati zavezanec kot delojemalec, prizna davčni organ upoštevaje določbo drugega odstavka 41. člena ZDoh-2. Od ugotovljene davčne osnove davčni organ odmeri akontacijo dohodnine z odločbo.

Če odmerjena akontacija dohodnine v Sloveniji presega hipotetičen davek v tujini ter takšno razliko v davku krije tuj delodajalec (pri tem pa za ta znesek ne zmanjša delavčeve neto plače), velja znesek tako plačane akontacije dohodnine (kot razlike v davku) za boniteto delojemalca in se všteva v davčno osnovo od dohodka delojemalca v mesecu plačila.

Glede na navedeno je zaključiti, da se v obravnavanem primeru pri odmeri akontacije dohodnine v Sloveniji, uporabi kombinacija obeh opisanih metod.

Pojasnilo z dne 15. 12. 2008