Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.5.2008 10:29:07

Pravila borze

Uradni list RS, št. 45/2008 z dne 09.05.2008

Rubrika: Davkiprint Natisni

Na podlagi 331. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 in 100/07 – sprememba) in določb Statuta Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, je uprava borze na seji dne 20. 3. 2008 sprejela Pravila Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (Pravila borze), h katerim je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala soglasje z odločbo št. 23/47/AG-07-(175), z dne 23. 4. 2008.


1. SPLOŠNE DOLOČBE

Vsebina Pravil borze

1. člen


Pravila Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) urejajo naslednja področja:
1. pravila o vrednostnih papirjih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– pogoje za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu;
– pogoje in kriterije za razvrstitev in premestitev vrednostnih papirjev na borznem trgu;
– obveznosti razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij ter poročanja borzi;
– pogoje za začasno ustavitev trgovanja in za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu;
– ukrepe borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev; – postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z izdajatelji;
2. pravila o borznih članih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– pogoje za sprejem borznega člana in za prenehanje članstva, organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih mora izpolnjevati borzni član;
– druge medsebojne pravice in obveznosti borze in borznega člana;
– nadzor nad borznimi člani;
– ukrepe, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza, če ta krši svoje obveznosti;
– postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z borznimi člani;
3. pravila borznega trgovanja, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– način objavljanja ponudb za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev na borznem trgu;
– način in pogoje za sklenitev poslov na borznem trgu in za poravnavo obveznosti iz borznih poslov;
– zagotavljanje transparentnosti trgovanja z vrednostnimi papirji;
– druge medsebojne obveznosti borznih članov v zvezi s posli, sklenjenimi na borznem trgu.

Opredelitev splošnih pojmov in kratic

2. člen


(1) Splošni pojmi in kratice, uporabljene v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
1. Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
2. Izraz statut pomeni statut borze.
3. Izraz Priporočila pomeni Priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki jih sprejme uprava borze.
4. Izraz Navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
5. Izraz Cenik pomeni Cenik za storitve Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, pri čemer začne del Cenika v skladu z ZTFI veljati, ko borza pridobi soglasje Agencije. 6. Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
7. Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
8. Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
9. Izraz sistem CSI pomeni sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
10. Izraz uprava pomeni upravo borze.
11. Izraz ZTFI pomeni Zakon o trgu finančnih instrumentov.
12. Izraz ZBan-1 pomeni Zakon o bančništvu.
13. Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
14. Izraz ZUS-1 pomeni Zakon o upravnem sporu.
15. Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
16. Izraz ZGD-1 pomeni Zakon o gospodarskih družbah.
17. Izraz ZPre-1 pomeni Zakon o prevzemih.
18. Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
19. Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
20. Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma VS skladno z ZISDU.
21. Izraz SP pomeni strukturirani produkt.
22. Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev oziroma drug pristojni nadzorni organ države članice.
(2) Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Opredelitev pojmov v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev

3. člen


(1) Izrazi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
1. Izraz oseba, ki je zahtevala uvrstitev pomeni izdajatelja, drugo osebo, če izdajatelj s tem soglaša, ali drugo osebo brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2) Pojmi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
1. organizirani trg v prvem odstavku 14. člena ZTFI;
2. borzni trg v prvem odstavku 15. člena ZTFI;
3. prenosljivi vrednostni papirji v tretjem odstavku 7. člena ZTFI;
4. lastniški vrednostni papirji v drugem odstavku 25. člena ZTFI;
5. dolžniški vrednostni papirji v tretjem odstavku 25. člena ZTFI;
6. potrdilo o deponiranju v 457. členu ZTFI;
7. prospekt v 40. členu ZTFI;
8. poenostavljeni prospekt v prvem odstavku 42. člena ZTFI;
9. izdajatelj v prvem odstavku 27. člena ZTFI;
10. centralni register in centralna klirinška depotna družba (KDD) v 17. členu ZTFI;
11. centralni depo v prvem odstavku 18. člena ZTFI;
12. nadzorovana informacija v 106. členu ZTFI.

Opredelitev pojmov v zvezi s trgovanjem

4. člen


(1) Izrazi v zvezi s trgovanjem, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
1. Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTFI, podzakonski akti in borza.
2. Izraz borzni trgovalec pomeni fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje v skladu s temi Pravili in jo član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v BTS vnaša naročila za trgovanje.
3. Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
4. Izraz borzni posel pomeni posel, ki je sklenjen z vrednostnim papirjem, ki je uvrščen v trgovanje na borzni trg in je sklenjen preko BTS ali na drug način v skladu s temi Pravili.
5. Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
6. Izraz poravnalni član pomeni osebo, ki je član poravnalnega sistema in ki za račun borznega člana opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov.
(2) Pojmi, uporabljani v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
1. poravnava poslov v 19. členu ZTFI;
2. poravnalni sistem v 20. členu ZTFI;
3. investicijsko podjetje v prvem odstavku 11. člena ZTFI;
4. borznoposredniška družba v drugem odstavku 11. člena ZTFI;
5. banka v prvem odstavku 13. člena ZBan-1.

Spoštovanje Pravil

5. člen


(1) Z dnem sprejema v članstvo na borzi borzni člani in borzni trgovalci sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(2) Z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zaveže k spoštovanju in izvajanju vseh določb teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter sprememb in dopolnitev Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi.
(3) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, se z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, borzni člani pa z dnem sprejema v članstvo na borzi, zavežejo k plačevanju pristojbin borzi v skladu s Cenikom.


2. BORZNI TRG

Struktura borznega trga

6. člen


(1) Borzni trg je organizirani trg, ki ga upravlja borza, in je razdeljen na naslednje segmente:
1. segment delnic;
2. segment obveznic;
3. segment investicijskih kuponov;
4. segment delnic ID;
5. segment strukturiranih produktov.
(2) V segment delnic se v skladu s 3. poglavjem Pravil uvrščajo delnice in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami.
(3) V segment obveznic se v skladu s 4. poglavjem Pravil uvrščajo obveznice in potrdila o deponiranju v zvezi z obveznicami.
(4) V segment investicijskih kuponov se v skladu s 5. poglavjem Pravil uvrščajo investicijski kuponi vzajemnih skladov.
(5) V segment delnic ID se v skladu s 6. poglavjem Pravil uvrščajo delnice ID in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami ID.
(6) V segment strukturiranih produktov se v skladu s 7. poglavjem Pravil uvrščajo naložbeni certifikati, nakupni boni, samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala, drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov, in potrdila o deponiranju v zvezi s temi vrednostnimi papirji.
(7) Segmenti delnic, vzajemnih skladov in strukturiranih produktov so razdeljeni na podsegmente, kot je to določeno v 7., 44. in 54. členu Pravil.
(8) Dodatno poimenovanje segmentov in podsegmentov ter njihove oznake se lahko določi v Navodilih za potrebe ponujanja storitev borze, operativnega izvajanja teh Pravil, uporabe izrazov v angleškem jeziku ipd.


3. DELNICE

3.1. Uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg

3.1.1. Pogoji in kriteriji za uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg

Segmentacija borznega trga delnic


7. člen

(1) Borzni trg delnic je razdeljen na naslednje podsegmente:
1. Vstopna kotacija;
2. Standardna kotacija;
3. Prva kotacija.
(2) Vstopna kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, določene v 8. in 9. členu Pravil, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti.
(3) Standardna kotacija oziroma Prva kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki poleg pogojev za uvrstitev iz drugega odstavka tega člena izpolnjujejo tudi dodatne kriterije, ki jih določajo Pravila za razvrstitev le-teh v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, določene v 11. oziroma 12. členu Pravil, njihovi izdajatelji pa se poleg zakonsko predpisanih obveznosti razkrivanja informacij zavežejo tudi k izpolnjevanju dodatnih obveznosti razkrivanja, določenih v Pravilih.

Pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg

8. člen


Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delnice za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, so v zvezi s:
1. pravnim položajem izdajatelja:
– da je njegova ustanovitev in njegov statusni ustroj v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
2. objavo prospekta in drugih informacij, določenih v 2. poglavju ZTFI:
– v primeru, ko je določena obveznost objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, pridobila odločbo o potrditvi prospekta Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa;
– v primeru dovoljene izjeme od obveznosti objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic podpisala izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta in o tem obvestila Agencijo v skladu z 52. členom ZTFI; kot podrobneje izhaja iz 9. člena Pravil;
3. prenosljivostjo:
– da so delnice prosto prenosljive;
4. izdajo delnic in poravnavo poslov s temi delnicami:
– da so delnice veljavno izdane in so izpolnjeni tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi delnicami, pri čemer je ta pogoj pri izdajateljih s sedežem v Republiki Sloveniji izpolnjen, če so delnice izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisane v centralni register.

Pogoji glede objave prospekta in drugih informacij

9. člen


(1) Oseba, ki zahteva uvrstitev, je dolžna pred začetkom trgovanja izpolniti obveznosti glede objave:
1. prospekta oziroma obveznosti glede uporabe dovoljene izjeme od objave prospekta in
2. drugih informacij, ki jih predpisuje ZTFI v 2. poglavju.
(2) Oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, mora, potem ko je prospekt potrjen, borzi predložiti dokončno oblikovani prospekt v elektronski obliki, ga objaviti in borzo obvestiti o času in mestu objave, in sicer najpozneje do dneva uvrstitve delnic v trgovanje na borznem trgu.
(3) Če glede sestave in javne objave prospekta veljajo izjeme v skladu z ZTFI, mora oseba, ki zahteva uvrstitev, borzi predložiti izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta skupaj z obvestilom o predložitvi le-te Agenciji oziroma drugemu pristojnemu organ.
(4) Če je bil prospekt po vložitvi zahteve za uvrstitev dopolnjen, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, borzi do začetka trgovanja posredovati s strani Agencije oziroma drugega pristojnega organa potrjeni dodatek k prospektu v elektronski obliki. Način predložitve le-tega se predpiše z Navodili.
(5) Če se v skladu z ZTFI lahko sestavi poenostavljeni prospekt, se za poenostavljeni prospekt uporabljajo določbe teh Pravil glede prospekta.

Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo

10. člen


Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg iz 8. in 9. člena Pravil.

Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo

11. člen


(1) Za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
1. pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v 8. in 9. členu Pravil.
2. kvantitativne kriterije:
– 3 leta poslovanja;
– revidirana letna poročila za tri poslovna leta;
– minimalna vrednost kapitala: 2 mio EUR;
– minimalna velikost razreda delnic: 1 mio EUR;
– odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%;
– število imetnikov razreda delnic: vsaj 150.
3. kriterije obveščanja:
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal podatke o medletnem poslovanju ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s 25. členom Pravil;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
(2) V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje da je kriterij izpolnjen, če velikost razreda delnic v javnosti, v primeru da gre za prvo razvrstitev v Standardno kotacijo, presega knjigovodsko vrednost 2 mio EUR, oziroma da tržna kapitalizacija velikosti razreda delnic v javnosti znaša 4 mio EUR.
(3) Delnice se lahko razvrstijo v Standardno kotacijo četudi ne izpolnjujejo enega od kriterijev, določenih v 2. točki prvega odstavka tega člena, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po razvrstitvi v Standardno kotacijo.
(4) Borza lahko razvrsti v Standardno kotacijo tudi delnice novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in revidiranih letnih poročil smiselno izpolnjena, če so bile delnice vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja uvrščeni na borzni trg.
(5) Podrobnejše kriterije iz 2. točke in vsebino izjav iz 3. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili.

Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo

12. člen


(1) Za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
1. pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v 8. in 9. členu Pravil.
2. kvantitativne kriterije:
– 3 leta poslovanja;
– revidirana letna poročila za tri poslovna leta;
– minimalna vrednost kapitala: 50 mio EUR;
– minimalna velikost razreda delnic: 1 mio EUR;
– odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%;
– število imetnikov razreda delnic: vsaj 500.
3. kriterije obveščanja:
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo obveščal in poročal tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo zagotavljal javno objavo povzetkov javnih objav izdajatelja tudi v angleškem jeziku;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal podatke o medletnem poslovanju ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s 26. členom Pravil;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
4. kriteriji likvidnosti:
– minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami;
– minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami;
– globina trga;
ali
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za te delnice.
(2) V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če odstotek dosega vsaj 10% in je velikost razreda delnic v javnosti 25 mio EUR.
(3) Vsebino izjav iz 3. točke ter podrobnejše kriterije iz 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se določi z Navodili. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.

3.1.2. Odločanje o uvrstitvi in razvrstitvi delnic na borzni trg

Odločanje o zahtevi za uvrstitev

13. člen


(1) Borza odloča o uvrstitvi delnic v trgovanje na borzni trg na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, katere vsebina se predpiše z Navodili. O uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 10.1. in 10.2. poglavju teh Pravil.
(2) Borza izda odločbo o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, če so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz 82. člena Pravil in so izpolnjeni pogoji za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu iz 8. člena Pravil ter pogoji glede objave prospekta in drugih informacij iz 9. člena Pravil.
(3) Borza zavrne zahtevo za uvrstitev, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko borza, v primeru da pogoj glede izdaje delnic v nematerializirani obliki še ni izpolnjen, na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, odloča o uvrstitvi že pred njihovo izdajo v nematerializirani obliki, ter sprejme odločbo o uvrstitvi z odložnim pogojem.
(5) Za izpolnitev odložnega pogoja iz četrtega odstavka tega člena je oseba, ki je vložila zahtevo, dolžna borzi posredovati potrdilo o izdaji delnic v nematerializirani obliki takoj pa prejemu le-tega. Po izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo vroči osebi, ki je vložila zahtevo, ter o uvrstitvi delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.

Odločanje o razvrstitvi delnic

14. člen


(1) Oseba, ki zahteva uvrstitev, mora v zahtevi za uvrstitev tudi navesti, za kateri podsegment borznega trga delnic zahteva razvrstitev delnic. Razvrstitev v Standardno kotacijo ali v Prvo kotacijo lahko zahteva le izdajatelj teh delnic.
(2) Borza poleg odločbe o uvrstitvi delnic v skladu z 10.3. poglavjem Pravil izda sklep o razvrstitvi delnic v zahtevani podsegment, če je zahteva za razvrstitev utemeljena in so izpolnjeni pogoji in kriteriji za tako razvrstitev delnic.
(3) Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v zahtevani podsegment, o tem pisno obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, in jo pozove, da se o tem izjavi, nato pa s sklepom odloči o razvrstitvi v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(4) Ne glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev za razvrstitev v Prvo kotacijo iz 12. člena Pravil lahko borza, v primeru da bi razvrstitev delnic izdajatelja v Prvo kotacijo ogrozila standarde Prve kotacije, zavrne zahtevo izdajatelja za razvrstitev v Prvo kotacijo in s sklepom razvrsti delnice v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(5) Podrobnejši postopek razvrstitve delnic se predpiše z Navodili.

Začetek trgovanja z delnicami

15. člen


(1) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, je dolžna:
1. do začetka trgovanja izvesti obveznosti glede objave dodatka k prospektu v skladu četrtim odstavkom 9. člena Pravil,
2. v roku, ki se ji določi v izreku odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, plačati pristojbino v skladu s Cenikom.
(2) Datum začetka trgovanja določi borza, po izpolnitvi dolžnosti iz prvega odstavka tega člena. O tem praviloma tri (3) dni oziroma najkasneje en (1) dan pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev.
(3) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni svojih obveznosti skladno s prvim odstavkom tega člena in se zato trgovanje s temi delnicami ne začne v roku treh (3) mesecev od vročitve odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, lahko borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.6. poglavjem Pravil.

3.2. Premestitev delnic na borznem trgu

Premestitev delnic na zahtevo izdajatelja

16. člen


(1) Postopek premestitve delnic se lahko začne na zahtevo izdajatelja, s katero zahteva premestitev delnic v drug podsegment. Vsebino obrazca zahteve za premestitev se predpiše z Navodili.
(2) Pri odločanju borze o premestitvi delnic se uporabljajo določbe odločanja borze o razvrstitvi delnic drugega in četrtega odstavka 14. člena Pravil.
(3) Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za premestitev v zahtevani podsegment, borza o tem pisno obvesti izdajatelja in ga pozove, da se o tem izjavi. Če zahteva tudi na tej podlagi ni utemeljena, borza s sklepom zavrne zahtevo za premestitev delnic.
(4) Borza odloči o zahtevi za premestitev delnic v roku trideset (30) dni od prejema popolne zahteve. Datum, s katerim se premestitev izvede, borza določi s sklepom o premestitvi.
(5) Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo, predhodno že premeščene iz Standardne kotacije oziroma iz Prve kotacije, lahko izdajatelj vloži zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo šele po poteku šestih (6) mesecev od predhodne premestitve. Borza lahko premestiti navedene delnice v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, če so izpolnjeni pogoji in kriteriji ter če oceni, da ponovna razvrstitev teh delnic v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo ne bi ogrozila standardov teh podsegmentov.

Premestitev delnic na podlagi revizije kriterijev

17. člen


(1) Borza vsakih šest (6) mesecev izvede redno revizijo izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo in Prvo kotacijo.
(2) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
1. kvantitativni kriteriji iz 2. točke prvega odstavka 11. člena Pravil ter
2. kriteriji obveščanja iz 3. točke prvega odstavka 11. člena Pravil.
(3) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
1. kvantitativni kriteriji iz 2. točke prvega odstavka 12. člena Pravil,
2. kriteriji obveščanja 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravil, ter
3. kriteriji likvidnosti iz 4. točke prvega odstavka 12. člena Pravil.
(4) Če borza v dveh (2) zaporednih obdobjih, določenih v prvem odstavku tega člena, ugotovi neizpolnjevanje kriterijev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, borza s sklepom odloči o premestitvi v najvišji možni podsegment trga delnic, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev. Premestitev delnic se izvede s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po redni reviziji.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko borza v primeru izrednih dogodkov preveri izpolnjevanje kriterijev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena in s sklepom odloči o premestitvi, s katerim določi tudi datum, ko se premestitev izvede. Podrobnejše razloge izrednih revizij se predpiše z Navodili.
(6) Če borza na podlagi četrtega ali petega odstavka tega člena ugotovi neizpolnjevanje kriterijev, o tem pred izdajo sklepa o premestitvi pisno obvesti izdajatelja v roku, ki se določi z Navodili, in ga pozove, da se o tem izjavi.
(7) Ne glede na določbo četrtega in petega odstavka tega člena borza ne odloči o premestitevi iz Prve kotacije, če izdajatelj borzi pred iztekom (15) petnajst-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev likvidnosti iz 4. točke prvega odstavka 12. člena Pravil predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(8) O premestitvi delnic na podlagi revizije kriterijev borza odloča po postopku, določenem v 10.3. poglavju Pravil.

3.3. Spremembe pri delnicah

Opredelitev sprememb in uporaba določb o postopku

18. člen


(1) Poglavje 3.3. Pravil se uporablja v primeru sprememb pri delnicah, ki se nanašajo predvsem na:
1. spremembe števila delnic uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, pri čemer gre lahko za:
– povečanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z vpisom dodatne količine delnic (npr. v primeru povečanja osnovnega kapitala, pripojitve, delitve delnic ipd.) ali
– zmanjšanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z izbrisom določene količine delnic (npr. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, umika lastnih delnic, oddelitve, združitve delnic ipd.);
2. spremembe lastnosti delnic, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z zamenjavo kode, oznake, ipd. (npr. v primeru spremembe nominalnega zneska delnic ipd.).
(2) O spremembi pri delnicah borza odloča po postopku, določenem v 10.1. poglavju Pravil.

Zahteva za spremembo pri delnicah

19. člen


(1) Postopek sprememb pri delnicah se začne na podlagi vložene zahteve osebe, ki je zahtevala uvrstitev. Zahtevi je treba priložiti ustrezen skupščinski sklep, na podlagi katerega je prišlo do spremembe pri delnicah oziroma drugo dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve. Vsebina zahteve in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z Navodili.
(2) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se mora vložiti še pred vložitvijo ustreznega naloga za izvedbo spremembe v centralnem registru oziroma centralnem depoju.

Pogoji in obveznosti za povečanje števila delnic

20. člen


(1) Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za povečanje števila delnic na borznem trgu, so:
1. pogoji, določeni za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu v 8. členu Pravil;
2. pogoji glede objave prospekta in drugih informacij, določeni v 9. členu Pravil.
(2) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev, mora do začetka trgovanja s povečanim številom delnic izpolniti obveznosti iz prvega odstavka 15. člena Pravil.

Odločanje o zahtevi za spremembo pri delnicah

21. člen


(1) Borza na podlagi prejete zahteve za spremembo izda odločbo, s katero odloči o spremembi pri posamezni delnici, če ugotovi, da je zahteva za spremembo utemeljena.
(2) Borza lahko na podlagi prejete zahteve za spremembo odloča o spremembi pri posamezni delnici že pred izvedbo spremembe pri delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju ter lahko sprejme odločbo o spremembi pri posamezni delnici z odložnim pogojem.
(3) Za izpolnitev odložnega pogoja iz drugega odstavka tega člena je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati potrdilo o izvedbi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju. (4) Ob izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči osebi, ki je vložila zahtevo. Borza o datumu povečanja števila delnic in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.
(5) Podrobnejši postopek spremembe se predpiše v Navodilih.

Postopanje borze v primeru nevložene zahteve

22. člen


(1) Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu z 9.1. poglavjem Pravil ugotovi neizpolnjevanje pogojev za trgovanje zaradi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa ne vloži pravočasno ustrezne zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu, borza za tri (3) dni ustavi trgovanje s temi delnicami in o tem obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, člane borze, javnost in Agencijo.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena borza pozove osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da nemudoma vloži ustrezno zahtevo za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu oziroma zahtevo za podaljšanje začasne ustavitve trgovanja.
(3) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pravočasno vloži zahtevo iz drugega odstavka tega člena, borza odloča v skladu z njo. Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne vloži pravočasno ustrezne zahteve iz drugega odstavka tega člena, borza:
1. sprosti trgovanje z enakim številom delnic, kot je bilo pred ustavitvijo, če je prišlo do spremembe števila delnic;
2. podaljša začasno ustavitev do prejema ustrezne zahteve, če je prišlo do spremembe lastnosti pri posamezni delnic (zamenjave delnic in drugo).

3.4. Obveznosti razkrivanja informacij

Obveznost razkrivanja informacij

23. člen


(1) Obveznosti izdajateljev, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, glede razkrivanja nadzorovanih oziroma drugih informacij predpisujejo ZTFI ter drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, obveznosti glede razkrivanja, objave in hrambe nadzorovanih informacij iz prvega odstavka tega člena ne nastanejo za izdajatelja, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev.

Obveznosti razkrivanja izdajateljev Vstopne kotacije

24. člen


Obveznosti razkrivanja izdajateljev, katerih delnice so razvrščene v Vstopno kotacijo, predpisujejo zakonski in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil.

Obveznosti razkrivanja izdajateljev Standardne kotacije

25. člen


(1) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, so dolžni razkrivati:
1. informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil;
2. podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Standardne kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po izteku tega obdobja;
3. izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic.

Obveznosti razkrivanja izdajateljev Prve kotacije

26. člen


(1) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, so dolžni razkrivati:
1. informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil;
2. podatke o poslovanju tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
3. povzetke javnih objav v angleškem jeziku hkrati z objavami v slovenskem jeziku;
4. podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Prve kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po izteku tega obdobja;
5. izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic.

Objava informacij

27. člen


(1) Izdajatelj mora nadzorovane informacije iz 23., 24., 25. in 26. člena Pravil objaviti na način, kot ga predpisujejo ZTFI in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Objave, ki jih izdajatelj izvede na drug način, kot je določen v prvem stavku tega odstavka, borza ne šteje za javne objave.
(2) Druge informacije, ki jih mora izdajatelj objaviti v skladu s prvim odstavkom 23. člena Pravil, mora izdajatelj objaviti na način, kot ga določajo ti posebni predpisi.
(3) Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev njegovih delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, na kakšen način oziroma preko katerega medija bo objavljal informacije.
(4) Izdajatelj, ki namerava spremeniti medij objave svojih obvestil, mora obvestilo o spremembi mesta objave objaviti v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter o tem predhodno obvestiti borzo.

Predložitev informacij borzi

28. člen


(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, ki objavi nadzorovano informacijo, je dolžan hkrati vsebino te objave predložiti borzi in borzo obvestiti o času in mestu te objave. Podrobnejši način predložitve nadzorovanih informacij borzi se predpiše z Navodili.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan borzi v naslednjih rokih predložiti tudi naslednje informacije:
1. predlog sprememb statuta – takoj, ko je mogoče, in najpozneje do dneva zasedanja skupščine, ki bo odločala o teh spremembah;
2. v primeru sprejetih sprememb statuta tudi kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar – v roku enega tedna po skupščini;
3. podatke o predlagani in sprejeti višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, pri čemer je lahko zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige), ki ga določi izdajatelj, najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine, ki odloča o delitvi bilančnega dobička, in datum izplačila dividend – takoj ko je mogoče;
4. v primeru spremembe statuta pri razdelitvi kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu podatke o presečnem datumu oziroma roku, ki je določen za izvedbo razdelitve kosovnih delnic, in o delitvenem razmerju – takoj, ko je mogoče;
5. o spremembi glede izbire matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij – v enakem roku, ko se mora o tem obvestiti Agencijo.
(3) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan predložiti borzi tudi druge informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja.
(4) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, morajo borzo tudi tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
(5) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, ob pogoju iz 3. točke prvega odstavka 81. člena Pravil, za izdajatelja v razmerju do borze ne nastanejo obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena Pravil.

Uporaba jezika

29. člen


(1) Izdajatelji, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, morajo borzi predložiti informacije iz 28. člena Pravil v slovenskem ali angleškem jeziku oziroma njihov overjen prevod v slovenski ali angleški jezik.
(2) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo ali Prvo kotacijo, morajo ne glede na določbe 135. člen ZTFI glede uporabe jezika v objavi nadzorovanih informacij, svoje objave sestaviti v slovenskem ali angleškem jeziku.

Hramba nadzorovanih informacij

30. člen


(1) Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, kateri sistem CSI je izbral za hrambo njegovih objavljenih nadzorovanih informacij.
(2) Izdajatelj, ki namerava spremeniti sistem CSI, mora o tem predhodno obvestiti borzo.

Seznanjanje borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij

31. člen


(1) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj v skladu s 3. poglavjem ali 386. členom ZTFI na način, ki omogoča članom:
1. pridobiti informacije, kateri način oziroma mesto objave uporablja izdajatelj za objavo nadzorovanih informacij;
2. pridobiti informacije, kateri sistem CSI je izdajatelj izbral za shranjevanje nadzorovane informacije.
(2) Podrobnejši način seznanjanja borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj, se predpiše z Navodili.

3.5. Začasna ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu

Razlogi za začasno ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu

32. člen


(1) Borza začasno ustavi trgovanje z delnico na borznem trgu:
1. če je ustavitev ali prepoved trgovanja kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ države članice izdajatelja;
2. če delnice ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje, razen če bi taka ustavitev lahko povzročila pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje borznega trga;
3. če je to potrebno zaradi postopkov zamenjave ali drugih sprememb pri delnicah v centralnem registru oziroma centralnem depoju, predvsem v zvezi s spremembo kapitala, združitvijo in preoblikovanjem družbe izdajatelja;
4. če prejme utemeljeno pisno zahtevo izdajatelja za začasno ustavitev trgovanja z delnicami tega izdajatelja.
(2) Borza lahko ustavi trgovanje z delnicami na borznem trgu, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov vlagateljev.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka tega člena borza začasno ne ustavi trgovanja z delnicami na borznem trgu v primeru razdelitve kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, če izdajatelj delnic poda pisno zahtevo in borza presodi, da s tem niso ogroženi interesi vlagateljev.

Sprostitev trgovanja z delnicami

33. člen


(1) V primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka 32. člena Pravil borza:
1. sprosti trgovanje, ko prejme obvestilo oziroma na podlagi drugih okoliščin izve, da so prenehali razlogi, ki so do ustavitve privedli oziroma po treh (3) dneh od ustavitve trgovanja v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz 22. člena Pravil, oziroma
2. postopa v skladu s 3.6. poglavjem Pravil.
(2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka 32. člena Pravil začasna ustavitev traja do prejema odločbe centralnega registra oziroma centralnega depoja in zagotovitve pogojev za trgovanje z delnicami, na katere se odločba nanaša, oziroma tri (3) dni v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz 22. člena Pravil.
(3) V primeru iz 4. točke prvega odstavka in drugega odstavka 32. člena Pravil začasna ustavitev trgovanja z določenimi delnicami traja do zagotovitve ustrezne javne objave oziroma največ en (1) trgovalni dan, razen če iz okoliščin posameznega primera ali iz izdajateljeve zahteve izhaja, da je potrebna daljša ustavitev.
(4) Sprostitev trgovanja z delnicami se izvede na način, kot je določen v 153. členu Pravil. Kadar se sprostitev trgovanja z delnicami izvede še pred koncem trgovalnega dne, ker je izdajatelj na predpisan način zagotovil ustrezno obveščenost javnosti, mora med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitev trgovanja preteči vsaj petnajst (15) minut.

Uporaba določb o postopku

34. člen


O ustavitvi in sprostitvi trgovanja z delnicami na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 10.1. poglavju Pravil.

3.6. Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu

Razlogi za umik delnic iz trgovanja na borznem trgu

35. člen


Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu:
1. če je v zvezi s temi delnicami tak umik kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ matične države članice izdajatelja teh delnic,
2. če delnice ali njegov izdajatelj ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje s temi delnicami na borznem trgu v skladu s 36. členom Pravil;
3. če je prejela utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik delnic zaradi učinkovanja sklepa o umiku teh delnic iz organiziranega trga v skladu s 37. členom Pravil;
4. če umik zahteva oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, v skladu z 38. členom Pravil;
5. če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni pogojev za začetek trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.

Umik delnic zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje

36. člen


(1) Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu z 9.1. poglavjem Pravil ugotovi, da delnice ali njihov izdajatelj ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje z delnicami (npr. v primeru združitve, statusnega preoblikovanja ali prenehanja družbe izdajatelja, ipd.), borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu najkasneje v roku treh (3) dni od dneva izdaje odločbe o umiku, razen če bi tak umik lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(2) Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje lahko zahteva tudi oseba, ki je zahtevala uvrstitev. Vsebina zahteve se predpiše z Navodili.

Umik delnic zaradi sklepa o umiku delnic iz organiziranega trga

37. člen


(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu in glede katerih je bil sprejet sklep o umiku teh delnic iz organiziranega trga, mora borzi predložiti zahtevo za umik delnic iz borznega trga skupaj z obvestilom o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa. Vsebina zahteve za umik in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z Navodili.
(2) Če je bil sklep o umiku sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe, zmanjšanega za lastne delnice, borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po prejemu zahteve izdajatelja o umiku delnic iz prvega odstavka tega člena, oziroma po poteku določenega roka od dneva vpisa sklepa v sodni register, kadar sklep o umiku tako določa. V drugih primerih borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po poteku enega leta od vpisa tega sklepa v sodni register.

Umik delnic na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev brez soglasja izdajatelja

38. člen


(1) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, lahko oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu, vloži zahtevo za umik teh delnic iz borznega trga. Vsebino zahteve se predpiše z Navodili.
(2) Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu na podlagi vložene zahteve za umik iz prvega odstavka tega člena po izteku roka treh (3) mesecev od prejema zahteve za umik.

Postopek o umiku delnic iz borznega trga

39. člen


(1) Pri umiku delnic iz trgovanja na borznem trgu se poleg določb, določenih v tem poglavju Pravil, uporabljajo tudi določbe postopka odločanja borze v posamičnih zadevah, določenem v 10.1. poglavju Pravil. Podrobnejši postopek umika se predpiše z Navodili.
(2) Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu pomeni hkrati tudi umik iz podsegmenta borznega trga, v katerega so delnice razvrščene.

Objava umika delnic iz trgovanja na borznem trgu

40. člen


Če borza po 1. ali 2. točki prvega odstavka 35. člena Pravil umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu, v objavi umika pouči delničarje o pravici do primerne denarne odpravnine in načinu uveljavitve te pravice, razen če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo druge osebe brez soglasja izdajatelja.


4. OBVEZNICE

Uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu

41. člen


(1) Za uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev delnic v 8. členu Pravil, izdajatelj oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev obveznic, pa mora izpolniti obveznosti v zvezi z objavo prospekta in drugih informacij v skladu z 9. členom Pravil ter obveznosti do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) V postopku uvrstitve obveznic v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil.

Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev obveznic ter poročanje borzi

42. člen


(1) Obveznosti glede vsebine in načina razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, predpisujejo ZTFI in drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2) Izdajatelji, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev obveznic, so dolžni borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom 28. člena Pravil in borzi posredovati informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja. Glede jezika predložitve informacij borzi se uporablja določba prvega odstavka 29. člena Pravil.
(3) Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z obveznicami uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(4) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.

Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik obveznic

43. člen


(1) V postopku sprememb pri obveznicah se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z obveznicami na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne obveznice iz trgovanja na borznem trgu:
1. če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v teh obveznicah;
2. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
3. če prejme utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik obveznic iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se obveznice umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(4) V postopku umika obveznic iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.


5. INVESTICIJSKI KUPONI

Segmentacija borznega trga investicijskih kuponov

44. člen


Borzni trg investicijskih kuponov je razdeljen na podsegmenta Plus kotacija in Osnovna kotacija.

Pogoji za uvrstitev investicijskih kuponov VS na borzni trg

45. člen


(1) Za uvrstitev investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. ustanovitev in statusni ustroj družbe izdajatelja je v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
2. objava prospekta;
3. investicijski kuponi so prosto prenosljivi;
4. investicijski kuponi so veljavno izdani in izpolnjeni so tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov z njimi.
(2) Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja VS, in sicer da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila naslednje:
1. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
2. dovoljenje za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu;
3. dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta v skladu z ZISDU-1;
4. soglasje k pravilom upravljanja VS.

Pogoji za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo

46. člen


Pogoji za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo so enaki pogojem za uvrstitev investicijskih kuponov na borzni trg iz 45. člena Pravil.

Pogoji in kriteriji za razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo

47. člen


(1) Za razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo morajo investicijski kuponi oziroma VS izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
1. pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji, določeni v 45. členu Pravil, za razvrstitev investicijskih kuponov v Osnovno kotacijo;
2. kvanitativne kriterije:
– najmanjše število imetnikov investicijskih kuponov je 100;
– najmanjša velikost sredstev VS v upravljanju je 100.000 EUR;
3. kriterij likvidnosti:
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti za investicijski kupon VS, ki je predmet zahteve za razvrstitev v Plus kotacijo.
(2) Podrobnejše kriterije iz 3. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili.

Odločanje o uvrstitvi, razvrstitvi in premestitvi investicijskih kuponov VS

48. člen


(1) V postopku uvrstitve in razvrstitve investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 13., prvega do tretjega odstavka 14. in 15. člena Pravil, pri čemer lahko zahtevo za uvrstitev in razvrstitev investicijskih kuponov vloži DZU, ki upravlja VS.
(2) V postopku premestitve investicijskih kuponov VS se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka 16., prvega, ter od četrtega do osmega odstavka 17. člena Pravil.
(3) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev investicijskih kuponov vzajemnih skladov v Plus kotacijo iz prvega odstavka 17. člena Pravil obsega preverjanje ali so izpolnjeni:
1. kvantitativni kriteriji iz 2. točke prvega odstavka 47. člena Pravil;
2. kriteriji likvidnosti iz 3. točke prvega odstavka 47. člena Pravil.

Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev investicijskih kuponov VS ter poročanje borzi

49. člen


(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za VS oziroma DZU, ki upravlja VS, predpisujejo ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) DZU, ki upravlja VS, borzi poroča o:
1. vrednosti enote premoženja VS v rokih, z vsebino in na način, kot je določen v Navodilih borze;
2. spremembah podatkov v zvezi s pogoji za trgovanje, določenimi v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 45. člena ter 1. in 2. točki drugega odstavka 45. člena Pravil, na način, kot je določen v Navodilih borze.
(3) DZU, ki upravlja VS, oziroma oseba, ki je zahtevala razvrstitev investicijskih kuponov VS v Plus kotacijo, je dolžna borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.

Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik investicijskih kuponov VS

50. člen


(1) V postopku sprememb pri investicijskih kuponih VS se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, ki urejajo spremembo lastnosti. Zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi se ne uporabljajo določbe tega poglavja, ki urejajo spremembo števila v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z investicijskimi kuponi VS na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne investicijske kupone VS iz trgovanja na borznem trgu:
1. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
2. če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik investicijskih kuponov iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se investicijski kuponi umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(4) V postopku umika investicijskih kuponov VS iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.


6. DELNICE ID

Uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu

51. člen


(1) Za uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. za uvrstitev delnic, določeni v 8. členu Pravil;
2. DZU, ki upravlja ID, oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti:
– v zvezi s prospektom v skladu z 9. členom Pravil;
– do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja ID, da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila:
1. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
2. dovoljenje za upravljanje investicijskega sklada;
3. dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta.
(3) V postopku uvrstitve delnic ID v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil, pri čemer lahko zahtevo za uvrstitev delnic ID vloži DZU, ki upravlja ID.

Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev delnic investicijskih družb ter poročanje borzi

52. člen


(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za ID, oziroma DZU, ki upravlja ID, predpisujejo ZTFI, ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) DZU, ki upravlja ID, mora borzi poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID. Podrobnejši način poročanja o tem se predpiše z Navodili.
(3) DZU, ki upravlja ID, mora borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom 28. člena Pravil in borzi predložiti informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom 29. člena Pravil.
(4) Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z delnicami ID uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(5) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.

Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik delnic ID

53. člen


(1) V postopku sprememb pri delnicah ID se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z delnicami ID na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne delnice ID iz trgovanja na borznem trgu, če so podani razlogi za umik, določeni v 35. členu Pravil. V postopku umika delnic ID iz trgovanja na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.6. poglavja Pravil.


7. STRUKTURIRANI PRODUKTI

Segmentacija borznega trga strukturiranih produktov
54. člen


(1) Borzni trg strukturiranih produktov je razdeljen na naslednje podsegmente:
1. naložbeni certifikati;
2. nakupni boni;
3. samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala;
4. drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov.
(2) Podsegment naložbenih certifikatov je razdeljen na podsegmenta Plus kotacija in Osnovna kotacija.

Uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu

55. člen


(1) Za uvrstitev strukturiranih produktov (v nadaljevanju: SP) v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. za uvrstitev delnic, določeni v 8. členu Pravil,
2. izdajatelj SP oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti:
– v zvezi s prospektom v skladu z 9. členom Pravil;
– do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) V postopku uvrstitve SP v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil.

Pogoji in kriteriji za razvrstitev naložbenih certifikatov
56. člen


(1) Pogoji za razvrstitev naložbenih certifikatov v Osnovno kotacijo so enaki pogojem za uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu, določeni v prvem odstavku 55. člena Pravil.
(2) Za razvrstitev naložbenih certifikatov v Plus kotacijo morajo naložbeni certifikati oziroma izdajatelj izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
1. pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji iz prvega odstavka tega člena za razvrstitev naložbenih certifikatov v Osnovno kotacijo;
2. kvanitativne kriterije:
– najmanjše število imetnikov naložbenih certifikatov je 100;
– število enot strukturiranega produkta je vsaj 10.000 enot oziroma
– v primerih, ko dosega manj kot 10.000 enot, mora biti minimalni obseg kotacije v vrednosti 10.000 EUR za naložbene produkte ter vsaj 3.000 EUR za produkte z vzvodom;
3. kriterij likvidnosti:
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti za naložbeni certifikat, ki je predmet zahteve za razvrstitev v Plus kotacijo.
(3) Podrobnejše kriterije iz 3. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z Navodili.

Odločanje o razvrstitvi in premestitvi naložbenih certifikatov na borzni trg

57. člen


(1) V postopku uvrstitve in razvrstitve naložbenih certifikatov v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 13., prvega do tretjega odstavka 14. in 15. člena Pravil.
(2) V postopku premestitve naložbenih certifikatov se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka 16., prvega, ter od četrtega do osmega odstavka 17. člena Pravil.
(3) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev naložbenih certifikatov v Plus kotacijo iz prvega odstavka 17. člena Pravil obsega preverjanje ali so izpolnjeni:
1. kvantitativni kriteriji iz 2. točke drugega odstavka 56. člena Pravil,
2. kriteriji likvidnosti iz 3. točke drugega odstavka 56. člena Pravil.
(4) Pri smiselni uporabi določb teh Pravil iz prvega in drugega odstavka tega člena, se:
1. namesto pojma »delnice« uporablja pojem »naložbeni certifikati«,
2. namesto pojma »Vstopna kotacija« uporablja pojem »Osnovna kotacija«,
3. namesto pojma »Standardna kotacija« uporablja pojem »Plus kotacija«,
4. namesto pojma »podsegment borznega trga delnic« uporablja pojem »podsegment borznega trga SP«.

Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev SP ter poročanje borzi

58. člen


(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje SP oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, ter obveznosti glede poročanja borzi predpisujejo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) V zvezi s poročanjem borzi se glede SP smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 27. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 28. člena, prvega odstavka 29. člena ter 30. člena Pravil.
(3) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.

Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik SP

59. člen


(1) V postopku sprememb pri SP se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, razen če posamezna sprememba pri SP zaradi lastnosti in pravne narave tega SP ni smiselna.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja s SP na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne SP iz trgovanja na borznem trgu:
1. če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
2. če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik SP iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se SP umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku;
3. če je SP dolžniški vrednostni papir, če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v tem vrednostnem papirju.
(4) V postopku umika SP iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.

Samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala

60. člen


(1) Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice so že uvrščene v trgovanje na borznem trgu, se lahko od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, v trgovanje na borznem trgu uvrstijo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic, če te pravice izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(2) V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(3) Borza vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
(4) V zvezi s samostojno prenosljivimi pravicami se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za delnice.


8. VREDNOSTNI PAPIRJI IZDAJATELJEV DRŽAV ČLANIC IN TRETJIH DRŽAV TER POTRDILA O DEPONIRANJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

8.1. Vrednostni papirji izdajateljev drugih držav članic in tretjih držav

Posebna pravila za vrednostne papirje izdajatelje drugih držav članic in tretjih držav

61. člen


(1) V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom vrednostnega papirja izdajateljev drugih držav članic in izdajateljev tretjih držav se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2) V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so vrednostni papirji izdajateljev, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, veljavno izdani in izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi vrednostnimi papirji iz 4. točke prvega odstavka 342. člena ZTFI, izpolnjen, če so vrednostni papirji izdani bodisi kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem depoju, bodisi kot tiskani vrednostni papirji, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju, in če so izpolnjeni pogoji za poravnavo borznih poslov s temi vrednostnimi papirji iz 459. člena ZTFI.
(3) Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev iz drugih držav članic morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzo obvestiti o tem:
1. da je pravni položaj izdajatelja glede njegove ustanovitve in njegovega statusnega ustroja v skladu predpisi države njegovega sedeža;
2. katera je njegova matična država članica oziroma država članica gostiteljica;
3. ali so vrednostni papirji, za katere se zahteva uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, že uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu in naziv tega organiziranega trga.
(4) Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev tretjih držav morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzi sporočiti:
1. informacije iz 1. do 3. točke tretjega odstavka tega člena;
2. katero je pooblaščeno investicijsko podjetje, ki je v skladu s 87. členom ZTFI pooblaščeno za vsa dejanja v zvezi z uvrstitvijo v trgovanje na borznem trgu, vključno s sestavo in objavo prospekta.
(5) Če se vrednostni papirji, ki so že uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici, uvrstijo v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.
(6) Vrednostni papirji izdajateljev iz prvega odstavka tega člena se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja.

Obveščanje izdajateljev iz drugih držav članic oziroma tretjih držav

62. člen


Izdajatelji vrednostnih papirjev iz drugih držav članic oziroma iz tretjih držav morajo izpolnjevati obveznosti obveščanja in poročanja v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti obveščanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic.

8.2. Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev

Posebna pravila za potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev

63. člen


(1) V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom iz trgovanja potrdil o deponiranju vrednostnega papirja se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, na katerega se potrdila o deponiranju nanašajo, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2) V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev veljavno izdana in so izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi potrdili iz 4. točke prvega odstavka 342. člena ZTFI, izpolnjen, če so potrdila o deponiranju teh vrednostnih papirjev izdana na način, določen v oddelku 11.5 ZTFI.
(3) Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja, na katerega se ta potrdila nanašajo.
(4) Zahtevo za razvrstitev in premestitev potrdil o deponiranju v zvezi z delnicami v ali iz Standardne kotacije oziroma Prve kotacije lahko vloži le izdajatelj delnic, na katere se ta potrdila nanašajo, oziroma izdajatelj potrdil o deponiranju.

Obveznosti razkrivanja informacij

64. člen


(1) Izdajatelji osnovnega vrednostnega papirja morajo izpolnjevati obveznosti razkrivanja informacij v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti razkrivanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic. (2) Obveznosti razkrivanja informacij lahko namesto izdajatelja osnovnega vrednostnega papirja izpolnjuje izdajatelj potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev.


9. SPREMLJANJE IZDAJATELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV

9.1. Spremljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu

Obseg spremljanja izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu

65. člen


V zvezi z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na borznem trgu, borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje na borznem trgu, in sicer zlasti:
1. izpolnjevanje pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v 8., 41., 45., 51. in 55. členu Pravili;
2. ali so podani razlogi za začasno ustavitev trgovanja, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih;
3. ali so podani razlogi za umik vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih.

Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu

66. člen


Borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu iz 65. člena Pravil, zlasti na sledeč način:
1. seznanitev z vsebino prejetih odločb centralne klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru oziroma z vsebino primerljivih dokumentov drugih centralnih depojev;
2. primerjava evidenc in podatkov o številu posameznih vrednostnih papirjev v BTS z evidencami in podatki o teh vrednostnih papirjih v centralnem registru;
3. seznanitev z vsebino prejetih odločb agencije, ki lahko vplivajo na trgovanje z vrednostnimi papirji;
4. preverjanje prejetih obvestil izdajateljev v zvezi z nameravanimi spremembami pogojev za trgovanje oziroma preverjanje vloženih zahtev za začasno ustavitev trgovanja ali zahtev za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja;
5. drugi ustrezni postopki, ki so potrebni za preverjanje ali vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z Navodili.

Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje na borznem trgu

67. člen


(1) Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu so zlasti:
1. posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za trgovanje, ali za predložitev ustrezne zahteve za izvedbo določenega dejanja ali ukrepa;
2. izvedba ustreznega postopka spremembe pri posameznih vrednostnih papirjih v BTS oziroma uskladitev z evidencami in podatki v centralnem registru v skladu s 3.3. poglavjem Pravil;
3. začasna ustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji v skladu s 3.5. poglavjem Pravil oziroma 43., 50., 53. in 59. členom Pravil;
4. umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.6. poglavjem Pravil oziroma 43., 50., 53. in 59. členom Pravil;
5. drugi ustrezni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z Navodili.
(2) Ukrepe, ki so predpisani v prvem odstavku tega člena, borza uresničujejo za vse vrste vrednostnih papirjev, uvrščene v trgovanje na borznem trgu, razen v primeru, kadar posamezni ukrep zaradi lastnosti in pravne narave posameznega vrednostnega papirja ni primeren oziroma ni smiseln.
(3) Šteje se, da je poziv borze izdajatelju iz 1. točke prvega odstavka tega člena vročen z dnem, ko je bil posredovan preko faksa oziroma elektronske pošte na način, ki se predpiše z Navodili.
(4) Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje in zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu se lahko predpiše z Navodili.

9.2. Spremljanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij

Način uresničevanja spremljanja in preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij

68. člen


(1) Spremljanje izdajateljev vrednostnih papirjev zaradi preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določenih v 3. poglavju in 386. členu ZTFI, se uresničujejo predvsem na podlagi ocene tveganja za celotni borzni trg, pri kateri se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
1. pretekle ugotovitve na podlagi postopkov preverjanja; 2. spremembe predpisov v zvezi z dolžnostmi objave nadzorovanih informacij;
3. vrsta oziroma tip vrednostnega papirja;
4. prometnost oziroma likvidnost posameznega vrednostnega papirja;
5. razpršenost imetništva med investitorji;
6. razvrstitev vrednostnega papirja v posamezen segment borznega trga;
7. morebitne podrobnejše usmeritve agencije.
(2) Na podlagi ocene tveganja in kriterijev iz prvega odstavka tega člena se sprejme vsakokratni letni plan preverjanja, ki se ga glede na morebitno spremenjeno oceno tveganja ustrezno prilagaja, če je to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin na borznem trgu.

Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij

69. člen


Borza spremlja in preverja izpolnjevanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij zlasti na podlagi:
1. prejetih obvestil izdajateljev;
2. dostopnih javnih objav izdajateljev;
3. dostopnih pomembnih informacij v medijih;
4. morebitnih opozoril investitorjev oziroma tretjih oseb; 5. nadpovprečnih odstopanj pri trgovanju s posameznim vrednostnim papirjem.

Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij

70. člen


(1) Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij so zlasti:
1. posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
2. začasna ustavitev trgovanja na zahtevo izdajatelja, v primeru obstoja nevarnosti, da bi lahko prišlo do kršitev določb o obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
3. v primeru prejema obvestila ali naznanila s strani tretjih oseb o sumu kršitev obveznosti objave notranjih informacij, obvestilo Agenciji, kadar gre za odmik od dobre prakse poročanja o notranjih informacijah, določene v Priporočilih obveščanja;
4. posredovanje poročila Agenciji o ugotovljenem neizpolnjevanju obveznosti glede objave nadzorovanih informacij izdajateljev.
(2) Borza pri izbiri, kateri ukrep oziroma več ukrepov iz prvega odstavka tega člena bo uporabila v zvezi s posameznim izdajateljem, upošteva tudi:
1. vrsto vrednostnega papirja, ki ga je izdal izdajatelj (npr. delnice, obveznice itd.);
2. vrsto nadzorovane informacije (npr. letno in polletno poročilo, informacije o pomembnih deležih, druge nadzorovane informacije, notranje informacije itd.);
3. izdelano oceno tveganja za celotni borzni trg iz 68. člena Pravil.
(3) Dodatni ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko izvajajo tudi na zahtevo ali priporočilo agencije.
(4) Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko predpiše z Navodili.

Izjeme glede preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij

71. člen


Določbe tega poglavja Pravil, se v skladu z določbami 103. člena ZTFI, ne uporabljajo za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij:
1. iz 3. poglavja ZTFI, za:
– odprte investicijske sklade (npr. investicijske kupone); 2. iz 3.2. podpoglavja ZTFI, za:
– izdajatelje, ki imajo položaj države članice, organa regionalne ali lokalne oblasti države članice, javne mednarodne organizacije, katerih član je ena ali več držav članic, Evropske centralne bane ali centralne banke države članice oziroma
– izdajatelje, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, izdali samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 EUR ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 EUR;
3. glede objave informacij o novih izdajah dolžniških vrednostnih papirjev ter glede objave informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, za:
– Republiko Slovenija, za regionalno oziroma lokalno skupnost kot izdajatelja vrednostnih papirjev.


10. POSTOPEK ODLOČANJA BORZE V ZVEZI Z IZDAJATELJI

10.1. Splošne določbe o postopku uvrstitve, začasne ustavitve in umika

Uporaba poglavja 10.1. Pravil

72. člen


(1) Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju Pravil, o naslednjih zadevah:
1. o uvrstitvi vrednostnega papirja v trgovanje na borznem trgu;
2. o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju;
3. o začasni ustavitvi trgovanja z vrednostnim papirjem;
4. o umiku vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu.
(2) Za postopek odločanja borze iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: postopek) se uporablja ZUP, če v Pravilih ni drugače določeno.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.

Organ postopka

73. člen


(1) V postopku odloča uprava borze.
(2) Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni delavec, zaposlen pri borzi, ki izpolnjuje pogoje ZUP in ga za to pooblasti uprava borze.

Začetek postopka in zahteva

74. člen


(1) Postopek se lahko začne na podlagi vložene zahteve oziroma na pobudo borze, kadar Pravila to določajo.
(2) Zahteva se vloži na obrazcu, ki se predpiše z Navodili. Zahtevi je treba priložiti listine, določene z Navodili, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, ter dokaz o plačilu pristojbine za odločanje, ki se določi v Ceniku.
(3) Zahteva in listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so listine, ki morajo biti v skladu z Navodili priložene zahtevi, v jeziku, ki ni slovenski ali angleški, jim mora biti priložen overjen prevod teh listin v slovenski ali angleški jezik.
(4) Postopek lahko začne tudi borza zlasti na podlagi ukrepov borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev.

Izjave stranke

75. člen


(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo odločbe proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, razen v primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena borza pred izdajo odločbe o začasni ustavitvi ali umiku, ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če z izvršitvijo odločbe zaradi zaščite vlagateljev ni mogoče odlašati. V primeru iz prvega stavka tega odstavka morajo biti razlogi za nezagotovitev možnosti izjave vsebovani v obrazložitvi odločbe.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za ugotovitvene odločbe borze.
(5) Podrobnejši način poziva borze iz drugega odstavka tega člena in primerov, ko borza pozove stranko, da se izjavi, se predpiše z Navodili.

Odločanje borze in vrste odločb

76. člen


(1) Borza odloča v postopku brez naroka.
(2) Borza izdaja odločbe v obliki odločb in sklepov.
(3) Z odločbo borza odloča o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju in o umiku, ter o drugih zadevah, razen o tistih, za katere Pravila določajo, da o njih odloča s sklepom. Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4) S sklepom odloča borza o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom. Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.

Rok za odločitev

77. člen


(1) Borza mora o zahtevi za uvrstitev odločiti v tridesetih (30) dneh po prejemu zahteve.
(2) Borza mora sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve izdati v osmih dneh (8) po prejemu zahteve.
(3) Če je borza v roku iz drugega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve tega sklepa vlagatelju zahteve:
1. do poteka roka za opravo pomanjkljivosti, določenega s sklepom, ali
2. do prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve, če je zahteva dopolnjena oziroma popravljena v roku, določenem s sklepom.

Pravica do sodnega varstva

78. člen


(1) Proti odločbam borze o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi in o umiku ni pritožbe, dovoljeno pa je začeti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS (v nadaljevanju: postopek sodnega varstva).
(2) Postopek sodnega varstva v postopkih iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja borze, začet na zahtevo stranke.
(3) Tožbo v postopku sodnega varstva je treba vložiti v osmih (8) dneh.

Posebna pravila v postopku sodnega varstva proti odločbam borze

79. člen


(1) Če sodišče v postopku sodnega varstva proti odločbi, s katero je borza odločila o zadevi iz 1. točke prvega odstavka 72. člena Pravil, ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko po 65. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, odločbe borze ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba nezakonita in da ni bilo pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne učinkuje na veljavnost borznih poslov z vrednostnimi papirji, o uvrstitvi katerih je borza odločila z izpodbijano odločbo.

10.2. Posebne določbe o postopku uvrstitve

Uporaba poglavja 10.2. Pravil

80. člen


V postopku odločanja o uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe tega in 10.1. poglavja Pravil.

Zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev

81. člen


(1) Postopek za uvrstitev vrednostnih papirjev se začne na podlagi zahteve za uvrstitev, ki jo lahko vloži:
1. izdajatelj,
2. druga oseba, če izdajatelj s tem soglaša,
3. druga oseba brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2) Če gre za uvrstitev vrednostnega papirja v segment borznega trga, ki je razdeljen tudi na podsegmente, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zahtevati tudi razvrstitev vrednostnih papirjev v določen podsegment borznega trga.
(3) Če se vrednostni papirji uvrstijo v trgovanje na drugem borznem trgu v skladu s 3. alinejo prvega odstavka tega člena brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.

Procesne predpostavke za odločanje

82. člen


(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve za uvrstitev borza preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba;
2. ali zahteva vsebuje podatke v skladu s Pravili in Navodili;
3. ali so zahtevi priložene listine v skladu z Navodili;
4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o zahtevi.
(2) Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, s sklepom naloži osebi, ki je zahtevala uvrstitev, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem (8) in ne daljši kot petnajst (15) dni.
(4) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pomanjkljivosti v postavljenem roku, ne odpravi, borza s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega sodnega varstva.

10.3. Postopek razvrstitve

Odločanje borze v drugih postopki borze

83. člen


(1) Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju (v nadaljevanju: postopek razvrstitve), o naslednjih zadevah:
1. o razvrstitvi vrednostnih papirjev;
2. o premestitvi vrednostnih papirjev.
(2) V postopku razvrstitve odloča borza s sklepom, zoper katerega ni dopustna pritožba. Sklep postane dokončen in izvršljiv, ko se vroči osebi, ki je zahtevala uvrstitev. Sklep mora biti obrazložen.
(3) Postopek razvrstitve se lahko začne na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, ali na podlagi revizije kriterijev, ki jo izvaja borza v skladu s Pravili.

Vložitev zahteve

84. člen


(1) Kadar je določeno, da se postopek razvrstitve začne na podlagi vložene zahteve, se zahteva vloži v skladu z drugim in tretjim odstavkom 74. člena Pravil.
(2) Borza lahko pisno pozove vlagatelja zahteve k dopolnitvi zahteve in predložitvi dodatne dokumentacije, iz katere je razvidna utemeljenost zahtevka.

Izjave izdajatelja in drugih oseb postopka

85. člen


(1) Izdajatelj oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev, dajejo v postopku razvrstitve izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo sklepa, s katerim odloči v nasprotju z vloženo zahtevo, oziroma kadar na podlagi revizije kriterijev premesti vrednostne papirje v nižji podsegment borznega trga, pozvati izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da se v roku, ki ne sme biti krajši od treh (3) delovnih dni od vročitve poziva, izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

10.4. Obveščanje o odločitvah borze

Obveščanje Agencije in objava odločitve

86. člen


(1) Borza na način, ki je določen v Sklepu Agencije o podrobnejših pravilih o borznem trgu, obvesti Agencijo o:
1. prejeti zahtevi za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od prejema zahteve;
2. odločitvi o zahtevi za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od sprejema odločitve;
3. zavrnitvi zahteve za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od sprejema te odločitve;
4. odločitvi o začasni ustavitvi trgovanja takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
5. odločitvi o umiku takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
6. drugih zadevah, ki jih določajo podzakonski predpisi (npr. preklicu odločitve o zahtevi za uvrstitev, začetku trgovanja, uvrstitvi dodatnega števila vrednostnih papirjev, preoblikovanju razreda vrednostnih papirjev, pripojitvi, premestitvi vrednostnih papirjev, zmanjšanju števila vrednostnih papirjev).
(2) Borza na način, ki je določen v sklepu iz prvega odstavka tega člena, na svojih javnih spletnih straneh objavi informacije o:
1. uvrstitvi najkasneje v roku treh (3) delovnih dni po uvrstitvi ter pred začetkom trgovanja z vrednostnim papirjem;
2. začasni ustavitvi trgovanja na dan ustavitve trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem ustavitve trgovanja;
3. umiku na dan umika iz trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem umika iz trgovanja.
(3) Borza na svojih javnih spletnih straneh objavi tudi informacije o razvrstitvi in premestitvi vrednostnih papirjev na borznem trgu na smiselno enak način kot informacije iz drugega odstavka tega člena.


11. BORZNI ČLANI IN BORZNI TRGOVALCI

11.1. Borzni člani

11.1.1. Pogoji za sprejem v članstvo na borzi

Osebe, ki lahko postanejo borzni člani

87. člen


(1) Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, investicijska podjetja, banke ali posebne finančne institucije iz prvega odstavka 358. člena ZTFI.
(2) Član borze z omejeno pravico sklepanja poslov v skladu z drugim odstavkom 95. člena teh Pravil lahko postanejo:
1. Republika Slovenija,
2. Banka Slovenije,
3. oseba, ki izpolnjuje posebne pogoje iz 88. člena teh Pravil.

Posebni pogoji za člana borze z omejeno pravico sklepanja poslov

88. člen


(1) Oseba iz 3. točke drugega odstavka 87. člena mora v zvezi s:
1. pogojem iz 1. točke drugega odstavka 358. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje:
– organizirana je v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo;
– neprekinjeno posluje najmanj tri leta;
– znesek osnovnega kapitala te osebe je najmanj 50.000,00 eurov;
2. pogojem iz 2. točke drugega odstavka 358. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje:
– ima vzpostavljen trden in zanesljiv sistem upravljanja s tveganji, sorazmeren poslovanju za svoj račun in temu ustrezen sistem notranjih kontrol, ki obsega preverjanje pravilnosti sklepanja borznih poslov in pogojev v zvezi s poravnavo sklenjenih borznih poslov v skladu s temi Pravili in Navodili;
– opravila je že več poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskih trgih, v vrednosti, ki presega povprečno vrednost poslov, ki se sklepajo na teh kapitalskih trgih in s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjih treh poslovnih letih,
– vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 eurov.

Tehnični pogoji

89. člen


(1) Oseba iz 87. člena mora imeti informacijski sistem, ki je z ustrezno povezavo združljiv z informacijskim sistemom borze na način, da omogoča uporabo BTS. Borza omogoča članom borze dostop do sistema BTS bodisi prek delovne postaje BTS bodisi prek elektronskega vmesnika.
(2) Elektronski vmesnik pomeni način elektronske povezave informacijskega sistema člana in sistema BTS. Članu borze se na njegovo zahtevo dodelijo sistemski identifikacijski elementi, ki njegovemu informacijskemu sistemu omogočajo enolično identifikacijo pri dostopu do sistema BTS, izvajanje operacij v sistemu BTS in dostopu do podatkov, do katerih ima član pravico dostopa. Uporaba sistemskih identifikacijskih elementov je dovoljena samo na pri borzi registriranem sistemu člana.
(3) Član borze mora zagotoviti in sprotno zagotavljati, da njegov informacijski sistem pri uporabi delovne postaje BTS ali elektronskih vmesnikov izpolnjuje pogoje ter druge zahteve, ki se predpišejo z Navodili.
(4) Član borze mora imeti vsaj eno delovno postajo BTS.

Kadrovski pogoji

90. člen


(1) Oseba iz 87. člena teh Pravil oziroma borzni član mora imeti pooblaščeno najmanj eno osebo, ki na podlagi zaposlitve ali na kakšni drugi pravni podlagi opravlja naloge borznega trgovalca.
(2) Borzni član mora ves čas članstva na borzi skrbeti za ustrezno strokovno usposobljenost njegovih borznih trgovalcev v skladu s Pravili in Navodili.

Pogoji v zvezi s poravnavo borznih poslov

91. člen


(1) Borzni član mora zagotoviti poravnavo borznih poslov na enega izmed naslednjih načinov:
1. s članstvom v poravnalnem sistemu, pri katerem opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov,
2. s pogodbo s poravnalnim članom prek katerega bo zagotovljena poravnava iz sklenjenih borznih poslov za račun tega borznega člana.
(2) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena, mora borzni član pri trgovanju dosledno upoštevati pravilo o uporabi računov iz 140. člena teh Pravil.

Postopek sprejema v članstvo

92. člen


Za postopek sprejema v članstvo na borzi se uporabljajo določbe 15. poglavja teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano.

Sprejem v članstvo na borzi

93. člen


V sklepu, s katerim se osebo iz 87. člena teh Pravil sprejme v članstvo na borzi, se določi rok, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, v katerem mora ta oseba:
1. predložiti dokazilo o zagotovitvi poravnave iz sklenjenih borznih poslov, v skladu s prvim odstavkom 91. člena teh Pravil;
2. skleniti pogodbo o najemu elektronskih storitev borze;
3. zagotoviti minimalni kadrovski pogoj enega borznega trgovalca, tako da predloži pooblastilo za sprejem borznega trgovalca v trgovanje v skladu s temi Pravili in
4. predložiti dokazilo o plačilu letne članarine v skladu s Cenikom.

Vključitev borznega člana v trgovanje

94. člen


Po izpolnitvi pogojev iz 93. člena teh Pravil borza vključi borznega člana v trgovanje s tem, da mu omogoči neposredni ali oddaljeni dostop do BTS in mu v BTS v skladu z prvim odstavkom 123. člena teh Pravil dodeli status »aktivni«.

11.1.2. Pravice in dolžnosti borznih članov

Pravice borznih članov

95. člen


(1) Člani borze imajo naslednje pravice:
1. imeti zagotovljen ustrezen neposredni ali oddaljeni dostop do BIS;
2. uporabljati BTS in prek njega sklepati borzne posle;
3. sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje;
4. biti seznanjeni z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij;
5. dobivati informacije o uvrstitvi v trgovanje oziroma umiku finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu;
6. dobivati informacije ustavitvah trgovanja z vrednostnim papirjem;
7. dobivati informacije o sprejemu osebe v članstvo na borzi oziroma prenehanju položaja člana borze;
8. dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s trgovanjem na borzi;
9. sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza.
(2) Pravica iz 2. točke prvega odstavka tega člena je članom borze, ki so položaj člana borze pridobili kot oseba iz drugega odstavka 87. člena teh Pravil, omejena izključno na pravico sklepanja borznih poslov za svoj račun.

Dolžnosti borznih članov

96. člen


(1) Člani borze imajo naslednje dolžnosti:
1. pri trgovanju na borznem trgu morajo ravnati v skladu s Pravili in Navodili borze;
2. skrbeti, da organizacijske, tehnične, kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo, kot so predpisani s temi Pravili izpolnjujejo redno in ves čas trajanja položaja člana borze;
3. borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje;
4. borzo morajo obvestiti o združitvi, delitvi ali drugem statusnem preoblikovanju ter spremembi dejavnosti;
5. borzo morajo obvestiti o končanih postopkih pred agencijo oziroma drugim pristojnim nadzornim organom, glede ukrepov zoper borznega člana ali njihovih borznih trgovalcev, v zvezi z ravnanji na borznem trgu;
6. varovati morajo sistemske identifikacijske in uporabniške elemente za dostop do sistema BTS;
7. na zahtevo borze omogočiti izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana;
8. na zahtevo borze omogočiti dostop do evidenc vseh naročil in evidenc o vseh sklenjenih borznih poslih;
9. plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze;
10. redno izpolnjevati obveznosti periodičnega poročanja o izpolnjevanju pogojev za članstvo v skladu z Navodili.
(2) Člani borze, njihovi borzni trgovalci in zaposleni ter so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so z Navodili predpisani kot zaupni ali kot poslovna skrivnost. (3) Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze. V primeru zlorabe identifikacijskih elementov borza prekliče identifikacijske elemente nemudoma po prejemu obvestila o zlorabi. Preklic identifikacijskih elementov ne vpliva na veljavnost borznih poslov, ki so bili sklenjeni do preklica.

11.1.3. Prenehanje položaja borznega člana ter izključitev iz trgovanja na borzi

Način prenehanja položaja borznega člana

97. člen


(1) Borznemu članu preneha položaj člana borzne na podlagi:
1. izključitve ali
2. izstopa s pisno izjavo.
(2) V primeru prenehanja položaja člana borze, borznim trgovalcem tega borznega člana preneha veljavnost pooblastil za delo na BTS.

Izključitev borznega člana iz članstva na borzi

98. člen


(1) Borza mora izključiti borznega člana iz članstva na borzi, če član zaradi odvzema ali prenehanja dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ali zaradi drugih razlogov izgubi položaj osebe iz prvega odstavka 87. člena teh Pravil, v zvezi s katerim je pridobil položaj člana borze.
(2) Borza lahko izključi borznega člana iz članstva na borzi, če:
1. borzni član v postavljenem roku ne izpolni obveznosti iz 93. člena Pravil;
2. član ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do borze;
3. član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo Pravila in Navodila;
4. član huje krši Pravila;
5. je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu;
6. je borzni član nepretrgoma izključen iz trgovanja več kot šest (6) mesecev.
(3) Oseba, ki je bila izključena iz članstva na borzi, dve (2) leti po prenehanju položaja člana borze ne more vložiti zahteve za sprejem v članstvo na borzi. V primeru ponovne zahteve za sprejem v članstvo na borzi, lahko borza zahtevo zavrne, če bi bilo s sprejemom te osebe v članstvo ogroženo pošteno in urejeno trgovanje na borznem trgu.

Obveznosti borznega člana pri izključitvi ali izstopu iz članstva na borzi

99. člen


(1) Če je borzni član izključen iz članstva ali je podal pisno izjavo, mora izpolniti vse obveznosti v razmerju do borze.
(2) Izključitev in izjava o izstopu začneta učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem borzni član izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

Prenehanje položaja borznega člana

100. člen


Pravice in obveznosti borznega člana prenehajo, ko v skladu z drugim odstavkom 99. člena teh Pravil začneta učinkovati izključitev ali izjava o izstopu iz članstva.

Izključitev iz trgovanja

101. člen


(1) Borza mora člana borze izključiti iz trgovanja na borzi:
1. nemudoma, ko je obveščena, da je podan razlog iz prvega odstavka 98. člena teh Pravil;
2. nemudoma, ko je obveščena, da je borznemu članu Agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni nadzorni organ države članice ali tuje države tega člana izrekel ukrep začasne prepovedi opravljanja investicijskih storitev;
3. nemudoma, ko prejme borza obvestilo poravnalnega člana ali upravljalca poravnalnega sistema, da borzni član ne izpolnjuje obveznosti iz poravnave;
4. nemudoma, ko prejme obvestilo, da je nad borznim članom začet postopek insolventnosti;
5. če je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu.
(2) Borza lahko člana borze izključi iz trgovanja na borzi: 1. če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih uprava utemeljeno sumi, da borzni član huje krši Pravila ali druge akte borze;
2. če je razlog iz 2. točke drugega odstavka 98. člena teh Pravil podan dvakrat v neprekinjenem obdobju šestih mesecev;
3. če je razlog iz 3. točke drugega odstavka 98. člena teh Pravil podan dvakrat zapored.
(3) V času trajanja ukrepa izključitve iz trgovanja, borzni član ohrani status borznega člana in je zavezan izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz statusa borznega člana, vendar ne more uresničevati pravic, ki izhajajo iz statusa borznega člana.
(4) Izključitev iz trgovanja traja do prenehanja razloga, zaradi katerega je bil borzni član izključen iz trgovanja oziroma, dokler ni na podlagi izključitve iz trgovanja izrečen ukrep izključitve borznega člana iz članstva na borzi.

11.2. Vzdrževalci likvidnosti

Opredelitev pojma in sprejem vzdrževalcev likvidnosti
102. člen


(1) Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Borza lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.
(3) Vsak borzni član ima pravico zaprositi borzo za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, tako da mora v pisni zahtevi natančno navesti, na katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z Navodili. Borze lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.
(4) Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z Navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa objavi borza na svoji spletni strani.

Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti

103. člen


(1) Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na borznem trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z Navodili.
(2) Vzdrževalcem likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, borza s sklepom dodeli posebne ugodnosti.
(3) Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriteriji uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z Navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
1. vrsta vrednostnega papirja,
2. maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo,
3. minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja,
4. minimalni čas ohranjanja naročil na trgu,
5. obvezen čas vnosa naročil v avkcijo,
6. soglasje izdajatelja.

Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti

104. člen


(1) Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne odpovedi. Peti dan po tem, ko borza prejme njegovo pisno odpoved, vzdrževalec likvidnosti ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih dni od veljavnega prenehanja tega statusa.
(2) Borza lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine).

11.3. Borzni trgovalci

11.3.1. Sprejem borznega trgovalca v trgovanje na borzi

Borzni trgovalec

105. člen


(1) Borzni trgovalec je fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v BTS vnaša naročila za trgovanje. Obrazec pooblastila se predpiše z Navodili.
(2) Borzni član lahko za borznega trgovalca pooblasti samo osebo, ki je:
1. na borzi uspešno opravila preizkus znanj za delo na BTS in
2. ima veljavno dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz 1. točke prvega odstavka 186. člena ZTFI.
(3) Borzni trgovalec, ki ga pooblasti borzni član s sedežem v državi članici EU, razen v Republiki Sloveniji, mora namesto pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena smiselno izpolnjevati pogoje določene s predpisi te države za opravljanje poslov borznega posrednika.
(4) Posamezen borzni trgovalec, je lahko pooblaščen za vnos naročil za trgovanje samo za enega člana borze.
(5) V primeru bistvenih sprememb BTS ali teh Pravil, lahko borza zahteva ponovno opravljanje preizkusa znanj iz 1. točke drugega odstavka tega člena.

Vključitev borznega trgovalca v trgovanje na borzi

106. člen


(1) Na podlagi pooblastila člana borze, borza dodeli osebi, ki je pooblaščena za borznega trgovalca tega člana identifikacijski element, ki mu omogoča enolično identifikacijo in avtorizacijo pri dostopu do BTS, izvajanje operacij v sistemu in dostopu do podatkov, za katere je pooblaščen, oziroma za identifikacijo pri uporabi elektronskih vmesnikov.
(2) Glede varstva identifikacijskih elementov in odgovornosti za resničnost in točnost podatkov, ki jih v BTS vnesejo borzni trgovalci se uporablja določba tretjega odstavka 96. člena teh Pravil.

Postopek odločanja v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci

107. člen


Pri odločanju v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci se uporablja 15. poglavje teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano.

11.3.2. Pravice in dolžnosti borznih trgovalcev

Pravice borznih trgovalcev

108. člen


Borzni trgovalci imajo pravico:
1. uporabljati BTS in v imenu borznega člana v BTS vnašati naročila za trgovanje;
2. prejemati informacije, ki jih borza posreduje ostalim borznim trgovalcem.

Dolžnosti borznih trgovalcev

109. člen


Dolžnosti borznih trgovalcev so:
1. spoštovati in izvajati Pravila in Navodila ter izdana operativna navodila uprave in uslužbencev borze;
2. tretjim osebam ne smejo omogočiti dostopa in uporabe BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov;
3. opozarjati borzo o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z BTS (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti).

11.3.3. Začasna in trajna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi

Začasna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi

110. člen


(1) Borznega trgovalca lahko borza s sklepom začasno izključi iz trgovanja na borzi zlasti v naslednjih primerih: 1. če utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali Navodili prepovedana;
2. nemudoma, ko borza ugotovi, da je borzni trgovalec tretji osebi omogočil dostop ali uporabo BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov.
(2) O izključitvi in razlogih za začasno izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo.

Trajna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi

111. člen


(1) Borza trajno izključi borznega trgovalca iz trgovanja na borzi:
1. če borzni član borznemu trgovalcu, ki ga je pooblastil, prekliče pooblastilo;
2. če borzni trgovalec pisno sporoči, da želi, da ga borza trajno izključi iz trgovanja;
3. če huje krši Pravila in Navodila.
(2) O izključitvi in razlogih za trajno izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo.
(3) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena, za borznega trgovalca dve leti po izključitvi ni možno več vložiti ponovnega pooblastila za delo na BTS. Po poteku dveh let lahko borza v primeru vložitve ponovnega pooblastila za opravljanje del na BTS za borznega člana, vključitev v trgovanje zavrne.


12. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI UVRŠČENIMI NA BORZNI TRG

12.1 Borzni posli

Borzni posli

112. člen


(1) Borzni posli so posli nakupa in prodaje, katerih predmet so vrednostni papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na borzni trg in so sklenjeni prek BTS na način, kot to določajo ta Pravila.
(2) Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.

Predmet borznih poslov

113. člen


Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji, ki so sprejeti v trgovanje na borznem trgu in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti.

Cena

114. člen


(1) Pri borznem trgovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič (0).
(2) Tečaj delnic, naložbenih certifikatov, nakupnih bonov in investicijskih kuponov je izražen v evrih (EUR) za posamezen lot.
(3) Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen tečaja naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.
(4) Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili poravnalnega sistema. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob poravnavi sklenjenih borznih poslov.

Količina pri sklepanju borznih poslov

115. člen


(1) Prek BTS se trguje z vrednostnimi papirji v lotih, ki se določijo z Navodili. En (1) lot predstavlja količinsko enoto za trgovanje na borzi.
(2) Količina je lahko le naravno število.

Čas sklenitve borznega posla

116. člen


Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko BTS v skladu s Pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na sistemu BTS.

Kraj sklenitve borznega posla

117. člen


Šteje se, da je borzni posel sklenjen v kraju, kjer ima borza svoj sedež.

Upravičenje do dividend in zapadlost kuponov

118. člen


(1) Uprava s sklepom določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende oziroma drugih pravic in obveznosti.
(2) Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči upravljalec poravnalnega sistema.
(3) Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila.

Delitev kosovnih delnic

119. člen


(1) Pri delitvi kosovnih delnic, pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, se glede na presečni datum določijo največ trije trgovalni dnevi, ko se pri izpolnitvi na te dni sklenjenih poslov s temi delnicami upošteva delitveno razmerje v skladu s 182. členom Pravil.
(2) V trgovalnih dnevih, določenih na podlagi prvega odstavka tega člena, se trguje s količino delnic pred delitvijo delnic. Za potrebe izpolnitve teh sklenjenih poslov borza posreduje KDD podatke na način, da pri vsakem sklenjenem poslu količino pomnoži z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja, tečaj pa deli z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja.
(3) Trgovalni dnevi iz prvega odstavka tega člena, se določijo le v primeru, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. delitveno razmerje je takšno, da zaradi zaokroževanja ne povzroči razlike med dejansko vrednostjo sklenjenega posla in vrednostjo sklenjenega posla, ki se izračuna z uporabo delitvenega razmerja v skladu z drugim odstavkom tega člena in
2. izpolnjeni so pogoji iz tretjega odstavka 32. člena Pravil.

12.2 Splošna pravila trgovanja

Neprekinjeno in avkcijsko trgovanje

120. člen


(1) V sistemu BTS se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje neprekinjeno ali v avkcijah.
(2) Neprekinjeno trgovanje se začne z otvoritveno avkcijo in potem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili za trgovanje, vnesenimi v BTS, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili. V neprekinjenem trgovanju je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto naročilo za trgovanje v poslu, ki je bilo v BTS vneseno prvo.
(3) V avkcijskem trgovanju se za posamezen vrednostni papir izvajajo avkcije, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju. Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil za trgovanje, ki se v BTS vnašajo vse do začetka sklepanja poslov, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili in tako, da se doseže količinsko največji obseg prometa.
(4) Kriteriji za vključevanje vrednostnih papirjev v posamezen način trgovanja se predpišejo z Navodili glede na naravo in značilnosti trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
1. povprečno dnevno število poslov,
2. povprečni dnevni vrednostni obseg prometa,
3. globino trga,
4. aktivnost vzdrževalcev likvidnosti, in
5. obseg trgovanja s tem vrednostnim papirjem na drugih organiziranih trgih, MTF, ali izven borznega trga.

Trgovalni dnevi

121. člen


Borzno trgovanje poteka vsak delovni dan. Ob državnih praznikih, drugih dela prostih dnevih in v primeru posebnih okoliščin se na borzi ne trguje. Borza s sklepom določa časovni razpored borznega trgovanja. Sprememba se objavi najmanj pet (5) dni pred predvideno spremembo.

Stanja trga in trajanje borznega trgovanja

122. člen


(1) Trg oziroma sistem BTS je lahko v naslednjih stanjih: 1. trg je zaprt – upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov ni možno;
2. trg je delno odprt – upravljanje z naročili za trgovanje je možno, ni možno sklepanje poslov;
3. trg je odprt – upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov je možno;
4. trg pred zaprtjem – možno je omejeno upravljanje z naročili za trgovanje in sklepanje poslov na način, da je možen le umik naročil za trgovanje in vnos naročil za trgovanje z razponom in odstranitvijo neizvršene količine po ravnotežnem tečaju.
(2) V neprekinjenem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
1. zaprt trg;
2. delno odprt trg;
3. odprt trg;
4. zaprt trg.
(3) V avkcijskem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
1. zaprt trg;
2. delno odprt trg;
3. trg pred zaprtjem;
4. zaprt trg.
(4) V Navodilih se določi trajanje borznega trgovanja v neprekinjenem in avkcijskem trgovanju ter urnik vrstnega reda odpiranja trga za posamezne vrednostne papirje v avkcijskem trgovanju.
(5) Čas in način trgovanja oziroma čas upravljanja z naročili za trgovanje lahko borza, da bi zagotovila minimalno nemoteno delovanje, s sklepom podaljša oziroma skrajša.
(6) Možnosti upravljanja z naročili in sklepanja poslov člana so odvisna od trenutnega stanja trga, načina trgovanja in trenutnega stanja vrednostnega papirja, stanja naročil in trgovalnega statusa člana borze.

Trgovalni status borznih članov

123. člen


(1) Posamezni član borze ima lahko v sistemu BTS enega izmed naslednjih trgovalnih statusov:
1. aktivni – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS;
2. neaktivni – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS.
(2) Trgovalni status člana borze se spremeni na podlagi sklepa uprave, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. V primeru, da se stanje spremeni v »neaktivni«, se vsa naročila člana prestavijo v stanje »zadržano«.

Stanja vrednostnih papirjev

124. člen


(1) V sistemu BTS je posamezen vrednostni papir lahko v enem od naslednjih stanj:
1. trgovan – z njim se lahko sklepajo posli prek BTS, skladno s Pravili, upravljanje z naročili za trgovanje je dopustno;
2. zadržan – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili je dopustno;
3. zaustavljen – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili za trgovanje ni dopustno;
4. izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz trgovanja, sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, upravljanje z naročili za trgovanje ni dopustno.
(2) Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa oziroma odločbe borze, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.

12.3 Naročila za trgovanje

Vrste naročil za trgovanje

125. člen


Glede na določitev tečaja se naročila za trgovanje delijo na naslednje osnovne tipe naročil:
1. tržno naročilo – član ne postavlja omejitev glede tečaja;
2. omejeno naročilo – član določi še sprejemljiv tečaj nakupa (najvišji) oziroma prodaje (najnižji).

Vnos naročil v BTS

126. člen


(1) Borzni trgovalci lahko vnašajo v BTS omejena in tržna naročila.
(2) Omejena naročila se lahko v BTS vnašajo kot naslednje vrste naročil:
1. naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev;
2. naročila z dodatnimi pogoji o načinu izvršitve;
3. naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve;
4. naročila s posebnimi pogoji izvršitve.
(3) Pri vnosu omejenega naročila so dovoljene določene kombinacije dveh ali več različnih vrst naročil, pri čemer veljajo omejitve pri vnosu in izvrševanju posameznih tipov naročil glede na način trgovanja in stanja trga, kot jih opredeljuje 142. člen Pravil.

Omejena in tržna naročila

127. člen


(1) Omejena naročila so naročila, kjer je vnesen oziroma določen tečaj in s katerimi je omogočeno sklepanje poslov največ do tečaja, ki je bil določen ob vnosu naročila.
(2) Tržna naročila so dnevna naročila, kjer ni vnesen oziroma določen tečaj. Tržna naročila na trgu so v sistemu BTS posebej označena.
(3) Z Navodili se lahko določi postopno izvrševanje tržnih ali omejenih naročil tako, da se določi tečajni korak izvajanja teh naročil, ki se izraža v mnogokratniku koraka kotacije.

Naročila z dodatnimi pogoji o načinu izvršitve

128. člen


Naročila z dodatnimi pogoji načina izvršitve so naročila, kjer se poleg obveznih sestavin vnosa vnesejo podatki, ki pomenijo dodatne pogoje za sklenitev posla na trgu. Možna so naslednja naročila z dodatnimi pogoji izvršitve:
1. naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu Pravil, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz sistema BTS. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
2. naročilo s skrito količino – je naročilo, pri katerem na trgu ni prikazana celotna količina naročila vrednostnih papirjev. Na trgu je prikazana le vidna količina naročila, preostanek količine naročila pa je shranjena v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna. Uporaba drugih dodatnih pogojev načina prikaza in izvršitve ni mogoča. Z Navodili se določi najmanjša vrednost naročil s skrito količino ter ostale pogoje njegovega izvrševanja.

Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve

129. člen


(1) Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve so naročila, kjer so poleg obveznih sestavin vnosa naročila navedeni tudi časovni pogoji o veljavnosti naročila. Če ni v BTS drugače vneseno, je naročilo vneseno kot dnevno naročilo. Možna je dodatna uporaba skrite količine ali posebnih pogojev izvršitve. Možne so naslednje oblike naročila z dodatnim pogojem časovne veljavnosti:
1. dnevno naročilo – velja samo isti dan, kot je bilo vneseno; BTS neizvršena dnevna naročila ob zaprtju avtomatično odstrani pred začetkom naslednjega trgovalnega dne.
2. odprto naročilo – velja do izvršitve na trgu oziroma dokler ga ne odstrani član borze, ki ga je vnesel. Odprto naročilo velja največ sto osemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dneva potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
3. naročilo do vključno določenega datuma je naročilo, ki velja od trenutka vnosa do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma. Tudi naročilo do vključno določenega datuma velja največ sto osemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
(2) Za podaljšanje roka veljavnosti naročila za novih sto osemdeset (180) koledarskih dni borza članu omogoča potrditev naročila, pri čemer se časovna oznaka naročila ne spremeni.

Naročila s posebnimi pogoji izvršitve

130. člen


(1) Naročila s posebnimi pogoji izvršitve so naročila, pri katerih se poleg obveznih sestavin pri vnosu naročila določi tudi omejitev najmanjše možne količine, s katero je možno skleniti posel. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
(2) Takšna naročila se v pregledu naročil posameznega vrednostnega papirja prikažejo ločeno od naročil brez posebnih pogojev ter so ustrezno označena.

Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve

131. člen


Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve so:
1. naročilo vse ali nič – naročilo, ki se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila ali v enem ali v več poslih hkrati. Vnos skrite količine ni možen. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost teh naročil;
2. naročilo z minimalno količino vseh sklenjenih poslov – naročilo, pri katerem se posli sklenejo samo s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost minimalne količine in skupna vrednost teh naročil. Če je ob delni izvršitvi naročila skupna količina neizvršenega dela naročila manjša od minimalne količine naročila, se naročilo spremeni tako, da je minimalna količina enaka tej skupni količini neizvršenega naročila. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila.

Način izvrševanja in upravljanje z naročili za trgovanje

132. člen


(1) Član borze izvršuje naročila za trgovanje za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev prek BTS z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja na trg ter z nadaljnjim upravljanjem takega naročila na trgu.
(2) Upravljanje z naročili za trgovanje vključuje: vnos, spreminjanje, potrditev, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročila za trgovanje.

Izvrševanje naročil s preudarkom

133. člen


(1) Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem naročnik ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja, temveč se na podlagi pooblastila naročnika izvrši po presoji borznega člana.
(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom lahko član borze vnese nasprotno naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun ali za račun oseb iz 2. točke 197. člena ZTFI tako v neprekinjenem, kot v avkcijskem trgovanju.

Stanja naročil

134. člen


(1) V sistemu BTS je posamezno naročilo lahko v enem od naslednjih stanj:
1. aktivno – njihovo izvrševanje je v skladu s cenovnimi omejitvami iz 151. člena Pravil;
2. neaktivno – naročilo, katerega izvrševanje bi pomenilo kršitev določil 151. člena Pravil. Sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, kjer bi bila udeležena neaktivna naročila;
3. zadržano – naročilo, ki ga ni dopustno izvršiti. Naročila lahko v skladu s Pravili zadrži borza ali član. Ponovno jih lahko aktivira le član. Pri aktiviranju dobijo novo časovno oznako in se glede na omejitve iz 151. člena Pravil postavijo v aktivno oziroma neaktivno stanje;
4. odstranjeno – naročilo, ki je bilo umaknjeno iz BTS zaradi izpolnitve, preteka roka veljavnosti; naročilo, ki ga je preklicala borza ali član borze.
(2) Sistem BTS pri spremembi mejnih vrednosti omejitev iz 151. člena Pravil prestavi naročilo v ustrezno aktivno oziroma neaktivno stanje. Pri tem se ne spremeni časovna oznaka naročila.
(3) Sistem BTS pred začetkom upravljanja z naročili posameznega trgovalnega dne prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje »odstranjeno«. Ob prehodu vrednostnega papirja iz neprekinjenega v avkcijsko trgovanje se vsa naročila s posebnimi pogoji izvršitve prestavijo v stanje »zadržano«.
(4) Šteje se, da je naročilo na trgu, če ima stanje aktivno ali neaktivno.

Obvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS

135. člen


(1) Pri vnosu naročila v BTS so obvezne naslednje sestavine:
1. vrsta naročila (nakup ali prodaja);
2. oznaka člana borze;
3. oznaka borznega trgovalca;
4. oznaka vrednostnega papirja;
5. količina vrednostnih papirjev za nakup in/ali prodajo;
6. vrsta računa;
7. številka računa.
(2) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin, pri čemer se pravilnost vnosa računa oziroma obstoja računa praviloma ne preverja. Preverjanje pravilnosti vnosa računa se izvaja le v tistih primerih, ko je le-to potrebno za zagotovitev ustreznega delovanja sistema poravnave, kar se podrobneje predpiše z Navodili.

Neobvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS

136. člen


(1) Pri vnosu naročila v BTS so opcijski naslednji podatki:
1. tečaj vrednostnega papirja;
2. dodatni pogoji načina prikaza in izvršitve;
3. dodatni pogoji časa izvršitve;
4. posebni pogoji izvršitve;
5. sklic, ki služi kot referenca borznemu trgovalcu.
(2) Če pri vnosu naročila v BTS ni vnesen noben opcijski podatek iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da je v BTS vneseno tržno dnevno naročilo brez skrite količine in posebnih pogojev izvršitve. Smiselna uporaba tega določila velja tudi v primeru, ko pri vnosu naročila v BTS ni vnesen posamezni opcijski podatek.
(3) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo dopustnih opcijskih podatkov.
(4) Če poravnalni sistem ne predvideva uporabe številk računov, se pri naročilih, ki se ob izvršitvi poravnavajo preko tega poravnalnega sistema, obvezni podatek iz 7. točke prvega odstavka 135. člena lahko z Navodili predpiše kot neobvezna sestavina.

Čas vnosa naročila

137. člen


Čas vnosa naročila je čas, ki ga BTS dodeli naročilu ob njegovi registraciji v BTS. Pri določanju časovne oznake naročila se upošteva čas v BTS.

Korak kotacije

138. člen


(1) Korak kotacije pomeni najmanjšo dovoljeno spremembo tečaja ponudbe za nakup ali za prodajo vrednostnih papirjev pri vnašanju naročil.
(2) Korak kotacije za posamezni papir v kotaciji se določi z Navodili.

Vrste računov

139. člen


(1) BTS omogoča uporabo naslednjih vrst računov:
1. hišni račun,
2. račun stranke.
(2) Hišni račun je račun, na katerem borzni član vodi stanje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je za svoj račun. Član borze mora naročila za trgovanje za svoj račun izvrševati samo prek svojega hišnega računa.
(3) Račun stranke je račun, na katerem borzni član vodi stanje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka tega borznega člana. Član borze mora naročila za trgovanje za račun strank izvrševati samo preko računa stranke.
(4) Članom borze, ki izpolnitev denarnih terjatev in denarnih obveznosti ter obveznosti glede prenosa vrednostnih papirjev iz borznih poslov, prenesejo na poravnalnega člana, BTS v skladu s Pravili KDD omogoča uporabo posebnih šifer registrskih kod – skrbniških računov.
(5) Z Navodili se lahko podrobneje predpiše uporaba ostalih podvrst računov v skladu s pravili poravnalnega sistema.

Uporaba računov v primeru opravljanja poravnave preko drugega poravnalnega člana

140. člen


(1) Ne glede na 139. člen mora borzni član, ki izvaja poravnavo preko drugega poravnalnega člana v skladu s pogodbo iz 2. točke prvega odstavka 91. člena, uporabljati samo račune, ki mu jih za potrebe poravnave sklenjenih borznih poslov določi ta poravnalni član.
(2) Borzni član mora pri uporabi računov iz prvega odstavka tega člena zagotoviti ločeno vodenje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je za svoj račun in vrednostnih papirjev katerih imetnik je za račun njegovih strank na način, da mora za naročila, ki jih borzni član izvršuje v svojem imenu in za svoj račun, uporabljati drug račun, kot za naročila, ki jih izvršuje v svojem imenu in za račun svojih strank.
(3) Podrobnejša uporaba računov iz prvega in drugega odstavka tega člena se predpiše z Navodili.

Vrstni red naročil

141. člen


(1) Sistem BTS dodeli vsakemu naročilu pri vnosu naročila v BTS časovno oznako, ki je enaka času vnosa.
(2) Vrstni red naročil na trgu se določa glede na zaporedno upoštevanje naslednjih kriterijev:
1. tržna naročila imajo prednost pred omejenimi naročili; 2. vrstni red omejenih naročil na trgu se določa tako, da imajo pri izvrševanju nakupnih naročil prednost naročila z višjim tečajem oziroma pri izvrševanju prodajnih naročil naročila z nižjim tečajem;
3. če je v okviru istega tečaja več naročil, se vrstni red določi tako, da imajo prednost naročila z manjšo časovno oznako.
(3) Če se spremeni tečaj, doda, spremeni ali briše posebni pogoj, poveča skupna količina naročila razen v primeru naročil s skrito količino, v celoti izvrši ali poveča vidna količina pri naročilu s skrito količino, spremeni tržno naročilo v omejeno ali obratno, BTS dodeli naročilu novo časovno oznako, ki je enaka času spremembe naročila.

Možni vnos naročil v BTS glede na stanje trga

142. člen


(1) Vnos omejenih naročil brez dodatnih ali posebnih pogojev ter omejenih naročil z dodatnimi pogoji časa izvršitve je možen v času delno odprtega trga in v času odprtega trga v avkcijskem in neprekinjenem načinu trgovanja.
(2) Vnos tržnih naročil in naročil s skrito količino je možen le v neprekinjenem načinu trgovanja v času delno odprtega trga in v času odprtega trga.
(3) Vnos naročil z razponom in odstranitvijo neizvršene količine je možen le v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja in v času pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, pri čemer mora biti tečaj naročila enak tečaju v avkciji. V neprekinjenega načina trgovanja je možen vnos teh naročil le znotraj trgovalnega intervala.
(4) Vnos naročil s posebnimi pogoji izvršitve je možen v času delno odprtega in odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.

12.4 Sklepanje borznih poslov

Odpiranje trga

143. člen


(1) Odpiranje trga je proces prehoda med delno odprtim trgom in odprtim trgom v neprekinjenem načinu trgovanja oziroma med delno odprtim trgom in trgom pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, med katerim ni mogoče upravljanje z naročili, sistem BTS ga izvede v naslednjih treh zaporednih korakih:
1. določi se začetek odpiranja trga v naključno izbranem trenutku v vnaprej določenem obdobju, ki traja najmanj dve (2) minuti,
2. izvede se odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve,
3. preverja se možnost izvrševanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve.
(2) Odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se v odvisnosti od stanja na trgu izvede na enega od naslednjih načinov:
1. če je najboljša ponudba višja od najboljšega povpraševanja, se posli ne sklenejo;
2. če je najboljše povpraševanje enako ali višje od najboljše ponudbe ali
3. če so na trgu aktivna samo tržna naročila, se posli sklenejo po ravnotežnem tečaju glede na vrstni red naročil iz 141. člena Pravil.
(3) Po končanem postopku odpiranja trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se naročila s posebnimi pogoji izvršitve upoštevajo tako, da se zaporedno preveri možnost njihovega izvrševanja, ki se izvede po vrstnem redu glede na 141. člen Pravil ter v skladu s 147. členom Pravil.
(4) Po zaključku preverjanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve je postopek odpiranja trga končan, v neprekinjenem načinu trgovanja je trg odprt, v avkcijskem načinu trgovanja pa je trg pred zaprtjem.

Ravnotežni tečaj

144. člen


(1) Ravnotežni tečaj je tečaj, pri katerem se ob odprtju trga, v skladu s 143. členom Pravil, sklenejo posli med naročili brez posebnih pogojev. Pri oblikovanju ravnotežnega tečaja se upošteva kriterij količinsko največjega obsega prometa z najmanjšim količinskim preostankom udeleženih naročil.
(2) Kadar ravnotežnega tečaja ni mogoče enolično določiti na podlagi prvega odstavka tega člena, ker obstaja več možnih tečajev, se:
1. v primeru preostanka samo na strani povpraševanja oziroma samo na strani ponudbe ravnotežni tečaj oblikuje pri najvišjem oziroma najnižjem tečaju izmed možnih tečajev;
2. ko je preostanek tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe enak oziroma ko preostanka ni, se ravnotežni tečaj določi kot navadna aritmetična sredina med najnižjim in najvišjim možnim tečajem, zaokrožena na korak kotacije.
(3) V primeru, da so na trgu aktivna le tržna naročila, se posli ob odprtju trga, v skladu s 143. členom Pravil, sklepajo po referenčnem tečaju.

Vrstni red sklepanja poslov

145. člen


(1) Sklepanje poslov se v sistemu BTS izvrši na način, ki glede na vsakokratno izkazan interes prodaje in nakupa v globini trga zagotavlja upoštevanje vrstnega red naročil, kot je določen v drugem odstavku 141. člena Pravil.
(2) Če ima naročilo s posebnim pogojem izvršitve glede na vrstni red naročil iz drugega odstavka 141. člena Pravil prednost pred posameznimi drugimi naročili, pa ga zaradi posebnega pogoja ni možno izvršiti, ga BTS pri izvrševanju preskoči.

Pogoji sklepanja poslov

146. člen


(1) V neprekinjenem načinu trgovanja v času odprtega trga BTS avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil v skladu s šestim odstavkom 122. člena Pravil, pri čemer se upošteva vrstni red iz 141. člena Pravil.
(2) Sklepanje poslov v posamezni avkciji vrednostnega papirja je možno v času odpiranja trga ali na trgu pred zaprtjem glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil, v skladu s šestim odstavkom 122. člena Pravil in vrstnim redom iz 141. člena Pravil.

Tečaj sklenjenega posla

147. člen


(1) V neprekinjenem načinu trgovanja se posamezen posel v času odprtega trga ali v primeru iz tretjega odstavka 143. člena Pravil sklene po tečaju naročila z manjšo časovno oznako. V primeru sklenitve posla s tržnim naročilom velja:
1. če se skleneta tržno in omejeno naročilo, se posel sklene po tečaju omejenega naročila;
2. če se skleneta dve tržni naročili, se posel sklene po referenčnem tečaju, razen v primeru,
3. če na trgu obstaja najboljše povpraševanje brez najboljše ponudbe ter vsaj eno nakupno tržno naročilo in na trg pride prodajno tržno naročilo ali omejeno naročilo, ki ima tečaj nižji ali enak najboljšemu povpraševanju, oziroma se zgodi obratno na prodajni strani, se posel sklene po tečaju, ki je za en korak kotacije boljši od najboljšega povpraševanja oziroma ponudbe. V primeru, da bi tečaj tako sklenjenega posla presegel omejitve iz 151. člena Pravil, se posel sklene po tečaju, ki je enak tečaju najboljšega povpraševanja oziroma ponudbe.
(2) V avkcijskem načinu trgovanja se vsak posel v času odpiranja trga ali trga pred zaprtjem v posamezni avkciji sklene po ravnotežnem tečaju.

Aplikacijski posel

148. člen


(1) Aplikacijski posel je posel, pri katerem na nakupni in prodajni strani nastopa isti borzni član.
(2) Aplikacijski posli se prek BTS lahko izvedejo na dva načina:
1. prek ločenega vnosa posameznih naročil, v skladu s 126. členom Pravil ter v skladu z njihovim izvajanjem, kot ga opredeljuje 146. člen Pravil ali
2. s posebnim enkratnim vnosom dveh naročil v sistem BTS, pri čemer se sočasno vnese naročilo za nakup in naročilo za prodajo vrednostnega papirja z enako količino in po enakem tečaju za dva različna računa ter z ostalimi obveznimi sestavinami, kot jih določa 135. člen Pravil.
(3) Aplikacijski posel iz druge točke drugega odstavka tega člena se lahko sklene le v neprekinjenem načinu trgovanja v času odprtega trga, če je tečaj takega posla znotraj razmika med trenutno najboljšo ponudbo in najboljšim povpraševanjem. Takega aplikacijskega posla ni mogoče izvesti po tečaju izven trgovalnega intervala.
(4) Aplikacijski posel iz druge točke drugega odstavka tega člena se šteje za sklenjenega, ko borzni član vnese naročili za aplikacijski posel v sistem BTS s podatki, kot jih določa druga točka drugega odstavka tega člena. Za datum in čas sklenitve takega aplikacijskega posla se šteje datum ter čas vnosa naročil v sistem BTS.

12.5 Objavljanje tečajev

Uradni enotni tečaj in enotni tečaj

149. člen


(1) Uradni enotni tečaj določenega dne je s količino ponderirana aritmetična sredina tečajev vseh borznih poslov, sklenjenih s posameznim vrednostnim papirjem, ki se oblikuje ob koncu trgovanja na ta dan. Enotni tečaj je tečaj iz prvega stavka tega člena, ki se oblikuje med trgovanjem na ta dan.
(2) Uradni enotni tečaj posameznega vrednostnega papirja se objavi v borzni tečajnici.
(3) Če na določen dan ni bil sklenjen noben posel, se za uradni enotni tečaj šteje uradni enotni tečaj prejšnjega trgovalnega dne.

Tečaji vrednostnih papirjev

150. člen


(1) Predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja je indikativni tečaj v času pred odprtjem trga in je v danem trenutku enak ravnotežnemu tečaju, ki bi veljal, če bi se v tistem trenutku izvedlo odpiranje trga.
(2) Odpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je tečaj prvega posla tega dne.
(3) Najboljša ponudba je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani ponudbe, glede na vrstni red iz 141. člena Pravil.
(4) Najboljše povpraševanje je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani povpraševanja, glede na vrstni red iz 141. člena Pravil.
(5) Zaključni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je enotni tečaj, pri katerem se upoštevajo sklenjeni posli posameznega vrednostnega papirja v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga. V primeru, da v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga z vrednostnim papirjem ni bilo sklenjenega nobenega posla, je zaključni tečaj tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu. Če v določenem dnevu ni bilo sklenjenega nobenega posla, se zaključni tečaj ne izračuna.
(6) Referenčni tečaj je zadnji uradni enotni tečaj vrednostnega papirja oziroma v primeru, da je bila v dnevu že izvedena vsaj ena prekinitvena avkcija iz 152. člena, na podlagi katere se je oblikoval ravnotežni tečaj, je referenčni tečaj enak zadnjemu ravnotežnemu tečaju.
(7) Z Navodili se lahko določijo tudi drugi tečaji ter opredelita njihovo izračunavanje ter uporaba.

12.6 Omejitve tečajev in prekinitve trgovanja

Omejitve tečajev

151. člen


(1) Posli z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni na borzni trg, se lahko sklepajo po tečajih, ki ne smejo odstopati od zadnjega uradnega enotnega tečaja predhodnega trgovalnega dne za več kot odstotek, ki se predpiše z Navodili.
(2) Prvi dan trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem se njegov tečaj oblikuje prosto. Borza lahko s sklepom pri posameznem vrednostnem papirju določi več zaporednih dni ob začetku trgovanja, ko se tečaj oblikuje prosto. Tak sklep se sprejme zlasti v primerih, ko vrednostni papir ob začetku trgovanja ne izpolnjuje enega od kriterijev za razvrstitev vrednostnega papirja v Prvo, Standardno ali Plus kotacijo (odstotka razreda delnic v javnosti oziroma števila imetnikov razreda delnic).
(3) Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena lahko borza v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer pri posameznem vrednostnem papirju omejitev tečajev začasno odpravi oziroma spremeni in o tem obvesti člane borze in javnost.

Prekinitve ob nihanju tečajev

152. člen


(1) Trgovalni sistem BTS z namenom zaščite prevelikega nihanja tečajev vrednostnih papirjev, izvede prekinitveno avkcijo na enega izmed naslednjih načinov:
1. prekine trgovanje z vrednostnim papirjem, s katerim se trguje neprekinjeno, z avkcijo ali
2. podaljša stanje trga, ko je trg delno odprt, pri odpiranju trga, v skladu s 143. členom Pravil, v neprekinjenem ali avkcijskem trgovanju.
(2) Prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v primeru, če bi prišlo do sklenitve posla po tečaju, ki je zunaj trgovalnega intervala. Ta interval predstavlja tečaje, ki od zadnjega referenčnega tečaja odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z Navodili.
(3) V prekinitveni avkciji se:
1. odstranijo omejitve trgovalnega intervala;
2. prestavi ali podaljša se stanje trga, ko je delno odprt;
3. izvede se odpiranje trga, v skladu s 143. členom Pravil;
4. določi se nov referenčni tečaj, v skladu s šestim odstavkom 150. člena Pravil;
5. stanje trga se prestavi v odprti trg ali trg pred zaprtjem.
(4) Čas in podrobnejše izvajanje prekinitvenih avkcij se predpišeta z Navodili.

Začasne prekinitve trgovanja

153. člen


(1) Če se ob začetku trgovanja ali med njim pojavijo večja tečajna nihanja oziroma druge nenormalne okoliščine (npr. velika odstopanja količine, tržno neravnovesje itd.), lahko borza spremeni urnik trgovanja s tem vrednostnim papirjem oziroma trgovanje za krajši čas ustavi, dokler se te okoliščine ne normalizirajo.
(2) V primeru spremembe vrednosti slovenskega borznega indeksa, ki bistveno odstopa od zaključne vrednosti tega indeksa v predhodnem trgovalnem dnevu za več kot odstotek, predpisan z Navodili, lahko borza za določen čas ustavi trgovanje na borznem trgu. Podrobnejši postopki se predpišejo z Navodili.
(3) Ob ponovni sprostitvi trgovanja z vrednostnim papirjem mora borza omogočiti članom predhodno upravljanje z naročili, ki se nanašajo na vrednostne papirje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, za vsaj petnajst (15) minut. Po tem se izvede odpiranje trga.
(4) Borza lahko zlasti v primerih izključitve vrednostnega papirja iz borznega trga, korporacijskih akcij, ki vplivajo na spremembo lastnosti vrednostnega papirja, kot so npr. razdelitev delnic, združitev delnic ipd., izključitve borznega člana iz članstva na borzi, zamenjave kode vrednostnega papirja, zamenjave valute trgovanja in v drugih podobnih primerih, sklene, da se vsa naročila za vrednostni papir, ki so bila v BTS pred njegovo ustavitvijo trgovanja, ob sprostitvi trgovanja ali izključitvi iz trgovanja samodejno odstranijo iz BTS.
(5) Čas iz prvega ali drugega odstavka tega člena in odločitev iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena določi borza v odločbi o sprostitvi trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem oziroma v posebnem sklepu, in o tem obvesti vse člane borze, Agencijo in javnost.

12.7. Razdrtje in spremembe sklenjenih borznih poslov

Razdrtje sklenjenega posla

154. člen


(1) Borzni posel, ki je bil sklenjen zaradi zmote enega izmed članov borze, se lahko ob soglasju obeh članov razdre, razen v primeru iz 155. člena. Borzni posel se razdre, če zahtevo za razdrtje borzna člana posredujeta borzi, na način in v časovnih rokih, kot to predpisujejo Navodila.
(2) Borzni član, ki je zahteval razdrtje sklenjenega posla, mora borzi posredovati tudi ustrezno evidenco naročil, ki se nanaša na razdrti posel in ostalo dokumentacijo v zvezi z razdrtim poslom, ki dokazuje zmoto, in sicer na način in v časovnih rokih, kot to predpisujejo Navodila.

Preklic in ponovitev avkcije

155. člen


(1) Če je podana zahteva člana za razdrtje posla, lahko borza ne glede na prvi odstavek 154. člena razdre vse posle pri posameznem vrednostnem papirju vključenem v avkcijsko trgovanje ter še v istem trgovalnem dnevu ponovi avkcijo za ta vrednostni papir.
(2) Razdrtje poslov in ponovitev avkcije iz prejšnjega odstavka se opravi, če je sprememba enotnega tečaja glede na zadnji uradni enotni tečaj večja od odstotka, določenega z Navodili in če je hkrati izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
1. če zahtevana razdrtja oziroma pridobljena soglasja za razdrtje zajemajo v skupnem obsegu več kot določen odstotek trgovanih lotov, opredeljen z Navodili, ali več kot določen odstotek poslov, opredeljen z Navodili,
2. če je zahtevek za razdrtje oziroma soglasje za razdrtje podalo več kot določen odstotek, opredeljen z Navodili, borznih članov, udeleženih v poslih s tem vrednostnim papirjem, sklenjenih v avkciji.
(3) Če se pri ponovitvi avkcije iz prvega odstavka tega člena ponovi vsaj eden izmed pogojev iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, borza za posamezni vrednostni papir, ne glede na spremembo enotnega tečaja, prekliče to ponovljeno avkcijo, pri čemer pa ne izvede dodatne ponovitve avkcije. V tem primeru se uradni enotni tečaj za ta dan ne oblikuje.
(4) Pogoj iz drugega odstavka ter podrobnejše postopke pri izvedbi razdrtja in ponovitve avkcije se podrobneje predpiše z Navodili.
(5) Če je podana zahteva člana za razdrtje poslov, sklenjenih pri odpiranju trga oziroma v prekinitveni avkciji pri posameznem vrednostnem papirju vključenem v neprekinjeno trgovanje se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena, pri čemer pa borza v primeru izvršitve razdrtja teh poslov ponovno ne vzpostavi stanja delno odprtega trga.

Spremembe sklenjenega posla

156. člen


(1) Zamenjava ene vrste računa za drugo vrsto računa, oziroma zamenjava številke računa z drugo številko računa v sklenjenem poslu je mogoča samo v primeru zmote pri vnosu podatkov o stranki v BTS.
(2) Borzni član, ki je zahteval spremembo računa, mora borzi posredovati izpis iz evidence naročil, ki se nanaša na posel iz prejšnjega odstavka tega člena in ostalo dokumentacijo v zvezi s tem poslom, ki dokazuje zmoto. (3) Borza lahko v primeru prejete zahteve za spremembo računa v sistemu BTS prekliče zmotne podatke o sklenjenem poslu in na podlagi predpisane dokumentacije v BTS ponovno vnese posel z ustreznimi podatki.
(4) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in izvedbe ter časovne roke spremembe se predpiše z Navodili.

12.8. Trgovanje s svežnji vrednostnih papirjev

12.8.1. Splošna pravila trgovanja s svežnji vrednostnih papirjev

Posli s svežnji

157. člen


(1) Z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje v katerem koli segmentu borznega trga, lahko poteka organizirano trgovanje tudi preko svežnjev.
(2) Sveženj je borzni posel, ki se sklene v skladu z določbami tega poglavja Pravil, pri čemer velja zanj omejitev vrednosti v skladu s tem členom.
(3) Sveženj vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena je tista količina vrednostnih papirjev, pri kateri je:
1. zmnožek tečaja delnice, naložbenega certifikata oziroma nakupnega bona in števila lotov oziroma
2. zmnožek tečaja obveznice, vrednosti glavnice enega lota obveznice ter števila lotov, enak ali večji vrednosti, kot je opredeljena v četrtem odstavku tega člena.
(4) Minimalno vrednost svežnja se predpiše z Navodili.

Tečaj posla s svežnjem

158. člen


(1) Za tečaj posla s svežnjem ne veljajo omejitve iz 151. člena Pravil borze.
(2) Tečaji poslov s svežnji se ne upoštevajo pri izračunu uradnih enotnih in enotnih tečajev, ki jih izračunava borza v skladu s temi Pravili. Za trgovanje s svežnji borza ne izračunava uradnih enotnih in enotnih tečajev.

Način sklepanja poslov s svežnji

159. člen


(1) Sklepanje poslov s svežnji lahko poteka preko BTS na dva načina:
1. sklepanje poslov s svežnji z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil v globini trga;
2. sklepanje aplikacijskih in bilateralnih poslov s svežnji, pri čemer mora biti tečaj takega posla s svežnjem znotraj oziroma na meji trgovalnega intervala.
(2) Trgovalni interval iz 2. točke prvega odstavka tega člena predstavlja tečaje, ki od trenutnega referenčnega tečaja odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z Navodili.
(3) Način sklepanja poslov s svežnji je enak za vse vrednostne papirje, ne glede na neprekinjeni ali avkcijski način trgovanja.

12.8.2. Sklepanje poslov s svežnji z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil

Sklepanje poslov s svežnji

160. člen


(1) Sklepanje poslov s svežnji vrednostnih papirjev z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil poteka z oddajanjem zavezujočih naročil za svežnje vrednostnih papirjev v sistemu BTS in z izbiro ter potrditvijo teh naročil.
(2) Posli s svežnji z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil se ne sklepajo samodejno, ampak z izbiro naročila, ki je zapisano v globini trga za svežnje, na naslednji način:
1. v primeru, da je tečaj naročila v globini trga za svežnje znotraj oziroma na meji trgovalnega intervala iz drugega odstavka 159. člena Pravil, se posel sklene, ko borzni član izbere in potrdi to naročilo;
2. v primeru, da je tečaj naročila v globini trga za svežnje izven trgovalnega intervala iz drugega odstavka 159. člena Pravil, se pred dokončno potrditvijo posla izvede faza izboljševanja ponudb, v kateri je mogoče izboljšati tečaj posla. Po končani fazi izboljševanja ponudb se sklene posel po najboljšem ponujenem tečaju.
(3) Tečaj, količina in datum poravnave posla s svežnjem z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil je enako tečaju, količini ter načinu in datumu poravnave naročila, ki je bilo izbrano in potrjeno, razen v primeru sklenitve posla izven trgovalnega intervala, ko se lahko tečaj posla spremeni v skladu s 163. členom Pravil.
(4) Za čas sklenitve posla se šteje tisti trenutek v BTS, ko se potrdi sprejem naročila v skladu s 163. členom Pravil oziroma čas vnosa tistega naročila v fazi izboljševanja ponudb, s katerim se je posel s svežnjem sklenil.
(5) Pri sklepanju poslov z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil ne velja vrstni red naročil iz 141. člena Pravil.
(6) Podrobnejši način vnašanja oziroma sprejemanja naročil, sklepanja poslov ter druge trgovalne parametre, se predpiše z Navodili.

Upravljanje naročil za svežnje

161. člen


(1) Borzni član lahko posamezno naročilo za sveženj vrednostnih papirjev odda na dva načina:
1. naročilo za sveženj vnese v sistem BTS z vsemi obveznimi sestavinami, s čimer se naročilo zapiše v globino trga;
2. z izbiro in potrditvijo naročila, ki je že vpisano v globini trga, s čimer pride do sklenitve posla, skladno z drugim odstavkom 160. člena Pravil.
(2) V primeru, da borzni član najprej vnese svoje naročilo za sveženj v globino trga, nato pa se odloči za potrditev drugega naročila na trgu, s čimer bi izvršil svoje vneseno naročilo, sklene posel tako, da potrdi drugo naročilo s tem pa spremeni svoje naročilo.
(3) Upravljanje naročila za sveženj vrednostnih papirjev je mogoče do trenutka, ko je naročilo izbrano za potrditev. Ob izbiri naročila v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena umik oziroma sprememba naročila ni več mogoča, razen v skladu s 160. členom, ko je mogoča samo sprememba tečaja posla.

Naročila za svežnje

162. člen


(1) Naročila za svežnje, ki se zapišejo v globino trga, se od ostalih naročil v BTS ločijo s pomočjo posebne oznake.
(2) Naročilo za sveženj je omejeno naročilo z dodatnimi pogoji načina poravnave in z dodatnimi pogoji o času izvršitve. Izvrši se s potrditvijo naročila na trgu tako, da se izvrši v enem samem poslu po tečaju naročila na trgu, s celotno količino in z opredeljenim načinom poravnave izbranega naročila. Druge kombinacije različnih vrst naročil, kot jih določajo Pravila borze, niso možne.
(3) Za tečaje naročil za svežnje ne veljajo omejitve iz 151. člena Pravil.
(4) Obvezne sestavine naročila za svežnje so naslednje: 1. vrsta naročila (nakup ali prodaja),
2. oznaka vrednostnega papirja,
3. tečaj naročila,
4. količina vrednostnih papirjev,
5. način oziroma datum poravnave,
6. oznaka člana borze,
7. oznaka borznega posrednika,
8. vrsta računa.
(5) Neobvezni sestavini sta številka računa in referenca naročila. Naročilo brez vnosa pogoja o času izvršitve je dnevno naročilo.
(6) BTS zavrne vsa naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin, oziroma katerega vrednost bi bila nižja od predpisane vrednosti za sveženj.
(7) Možni roki poravnave pri naročilih za svežnje ter možnost uporabe posameznih vrst računov, se predpišejo z Navodili.
(8) Sistem BTS dodeli vsakemu naročilu za sveženj ob vnosu naročila v BTS časovno oznako, ki je enaka času vnosa naročila. Ob vsaki spremembi naročila, BTS naročilu dodeli novo časovno oznako, ki je enaka času spremembe naročila.

Sklepanje poslov s svežnji izven trgovalnega intervala

163. člen


(1) V primeru, da je tečaj naročila v globini trga za svežnje izven trgovalnega intervala, se pred dokončno potrditvijo posla s strani drugega naročila izvede faza izboljševanja ponudb, v kateri je mogoče izboljšati tečaj izpostavljenega naročila, ostale sestavine posla pa ostanejo enake sestavinam izbranega naročila.
(2) V primeru, ko bi bil tečaj posla nad zgornjo mejo trgovalnega intervala, je izpostavljeno naročilo nakupno naročilo, v primeru, ko bi bil tečaj posla pod spodnjo mejo trgovalnega intervala, pa je izpostavljeno naročilo prodajno naročilo. Tečaj posla s svežnjem se lahko v primeru izpostavljenega nakupnega naročila izboljšuje največ do spodnje meje trgovalnega intervala, v primeru izpostavljenega prodajnega naročila pa največ do zgornje meje trgovalnega intervala.
(3) Vsak borzni član lahko v fazi izboljševanja ponudb daje zavezujoče ponudbe, ki pomenijo izboljšanje tečaja posla za izpostavljeno naročilo najmanj za minimalno spremembo tečaja, ki se predpiše z Navodili.
(4) S ponudbo, ki v določenem trenutku sestavlja posel s svežnjem, ki se nahaja v fazi izboljševanja ponudb, ni dovoljeno upravljati.
(5) Po končani fazi izboljševanja ponudb se dokončno sklene posel po najboljšem ponujenem tečaju brez dodatnega potrjevanja. V primeru, da se po končani fazi izboljševanja ponudb tečaj posla ne spremeni, je posel sklenjen po tečaju izbranega naročila.
(6) Obdobje minimalne faze izboljševanja ponudb se s prvim vnosom ponudbe znotraj vnaprej določenega obdobja pred iztekom te faze podaljša z intervalom podaljšana, predpisanim z Navodili. Vsak prvi vnos ponudbe znotraj intervala podaljšanja faze izboljševanja ponudb, povzroči ponovno podaljšanje te faze z novim intervalom, pri čemer pa celotno obdobje izboljševanja ponudb ne more biti daljše od maksimalne faze izboljševanja ponudb. Maksimalna faza izboljševanja ponudb se zaključi tako, da se dokončna sklenitev posla potrdi v naključno izbranem trenutku v vnaprej določenem razdobju pred iztekom te faze.
(7) Obdobje faze izboljševanja ponudb se zaključi takoj v primeru, da tečaj posla pade znotraj oziroma na mejo trgovalnega intervala.
(8) Z Navodili se predpiše obdobje minimalne in maksimalne faze izboljševanja ponudb, obdobje podaljšanja te faze, razdobje dokončne potrditve posla ter druge trgovalne parametre izboljševanja ponudb izven trgovalnega intervala.
(9) V primeru ustavitve trgovanja z vrednostnim papirjem v času poteka faze izboljševanja ponudb, se potek te faze samodejno prekine, pri čemer se izpostavljeno naročilo in ponudba, ki v tistem trenutku sestavljata posel s svežnjem odstranita iz BTS tako, da do sklenitve posla s svežnjem ne pride.

12.8.3. Sklepanje aplikacijskih in bilateralnih poslov s svežnji

Sklepanje aplikacijskih poslov s svežnji

164. člen


(1) Aplikacijski posel s svežnjem se preko BTS sklene na način, kot ga določa 2. točka drugega odstavka 148. člena Pravil.
(2) Aplikacijski posel s svežnjem mora poleg obveznih sestavin, kot jih določa 2. točka drugega odstavka 148. člena Pravil vsebovati tudi enak način in datum poravnave za obe naročili.
(3) Možen čas vnosa ter ostale parametre sklepanja aplikacijskih poslov s svežnji se predpiše z Navodili.

Sklepanje bilateralnih poslov s svežnji

165. člen


(1) Bilateralni posel s svežnjem je posel v vrednosti svežnja, ki ga skleneta dva borzna člana preko posebnega vnosa tako, da ena stran v poslu vnese naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev ter ga posreduje drugi strani, druga stran v poslu pa v predpisanem času vnos dopolni z računom nasprotnega naročila in kodo borznega trgovalca ter potrdi tečaj, način in datum poravnave ter ostale obvezne sestavine naročila določene v 162. členu Pravil.
(2) Bilateralni posel s svežnjem se šteje za sklenjenega, ko borzna člana vneseta naročili za bilateralni posel v BTS s podatki, kot jih določa prvi odstavek tega člena. Za datum in čas sklenitve takega bilateralnega posla s svežnjem se šteje datum ter potrditve naročil v sistemu BTS.
(3) Način in možen čas vnosa ter ostale parametre sklepanja bilateralnih poslov s svežnji se podrobneje predpiše z Navodili.

12.9 Preglednost trgovanja z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu

12.9.1. Preglednost trgovanja za javnost

Preglednost informacij o ponudbi in povpraševanju na borznem trgu

166. člen


Z namenom, da postanejo dostopne javnosti, borza razkriva informacije o ponudbi in povpraševanju po delnicah, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu na naslednji način:
1. za delnice, ki so uvrščene v neprekinjen način trgovanja, z omogočanjem dostopa do informacij o trenutni ponudbeni nakupni in prodajni ceni za skupno količino delnic za pet najboljših prodajnih in nakupnih tečajev;
2. za delnice, ki so uvrščene v avkcijski način trgovanja, z omogočanjem dostopa do informacij o:
– predodpiralnem tečaju in
– količini, ki bi se izvršila v trenutku odprtja trga v skladu s tretjim odstavkom 143. člena Pravil.

Preglednost informacij o sklenjenih borznih poslih

167. člen


Z namenom, da postanejo dostopni javnosti, borza razkriva informacije o vseh sklenjenih borznih poslih z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu z omogočanjem dostopa do naslednjih podatkov o sklenjenih poslih:
1. datum sklenitve posla;
2. čas sklenitve;
3. oznaka delnice;
4. tečaj za en lot delnice, ki je bila predmet borznega posla;
5. valuta tečaja;
6. količina delnic, ki so bile predmet borznega posla;
7. kraj oziroma mesto izvršitve oziroma sklenitve posla.

Način zagotavljanja preglednosti trgovanja

168. člen


(1) Dostopnost podatkov iz 166. in 167. člena javnosti, zagotavlja borza z neprekinjeno objavo teh informacij v običajnem času trgovanja v BTS takoj, ko so v skladu s Pravili in Navodili vnešeni v BTS.
(2) Z Navodili ter s Cenikom se podrobneje predpiše način objave ter poslovne pogoje za dostop ter uporabo podatkov iz 166. in 167. člena, glede na:
1. posebnosti načina trgovanja;
2. vrste ali obseg naročil;
3. vrste ali obseg poslov.

12.9.2. Preglednost trgovanja za borzne člane

Dostopni podatki o ponudbi in povpraševanju, sklenjenih borznih poslih in stanjih vrednostnih papirjev

169. člen


(1) Za posamezen vrednostni papir so v sistemu BTS za vse borzne člane dostopni naslednji podatki:
1. vrsta naročila (nakup ali prodaja);
2. oznaka vrednostnega papirja;
3. tečaji posameznih poslov;
4. količine posameznih poslov;
5. čas sklenitve posla;
6. enolična identifikacijska oznaka posla;
7. trenutni enotni tečaj;
8. skupna količina iz sklenjenih poslov;
9. referenčni tečaj;
10. urnik trgovanja;
11. stanje trga;
12. stanje vrednostnega papirja;
13. za posamezno naročilo pri trgovanju s svežnji tudi navedba datuma poravnave.
(2) Z Navodili se lahko pri vrednostnem papirju omeji dostop do naslednjih podatkov:
1. za delnice, ki so uvrščene v neprekinjen način trgovanja, trenutna ponudbena nakupna in prodajna cena za skupno količino delnic za pet najboljših prodajnih in nakupnih tečajev;
2. tečaji posameznih naročil;
3. količine posameznih naročil – v primeru naročil s skrito količino le vidna količina, v skladu z 2. točko 128. člena Pravil;
4. skupna količina ponudbe ali povpraševanja pri posameznem tečaju;
5. v primeru naročila s posebnim pogojem izvršitve ustrezna oznaka posebnega pogoja;
6. koda borznega člana pri posameznih naročilih;
7. koda borznega člana pri posameznih poslih;
8. predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja;
9. količina, ki bi se izvršila ob odprtju trga v avkciji;
10. pri trgovanju s svežnji tudi podatek predvidenega časa sklenitve posla v fazi izboljševanja ponudb izven trgovalnega intervala.
(3) Za zaupne podatke, za katere mora borza dostop omejiti, se štejejo naslednji podatki:
1. številka računa pri posameznih naročilih in poslih;
2. vrsta računa naročila;
3. referenca pri posameznih naročilih;
4. celotna količina pri naročilih s skrito količino in pri naročilih z minimalno količino vseh poslov;
5. koda borznega trgovalca pri posameznih naročilih in poslih;
6. časovna oznaka naročila;
7. čas vnosa naročila.
(4) Z Navodili se podrobneje določi raven dostopnih podatkov pri naročilih, sklenjenih poslih in stanju vrednostnega papirja, predvsem glede na način trgovanja, stanja trga in vrsto vrednostnega papirja.

12.9.3. Borzna tečajnica in borzni indeksi

Borzna tečajnica

170. člen


(1) Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju. Naknadni popravki v tečajnicah so možni v primeru napake pri izračunu oziroma v primerih (tiskarskih) napak. Če pride do napake pri objavi uradnega enotnega tečaja, se o tem obvestita javnost in Agencija.
(2) Natančnejši podatki, ki jih vsebuje uradna tečajnica borze, se predpišejo z Navodili.

Borzni indeksi

171. člen


V tečajnici se poleg tečajev lahko objavijo tudi borzni indeksi. Vsebina, sestava in način določanja indeksov se predpišejo z Navodili.

12.10 Postopki, če BTS ne deluje

Izpad dostopa posameznega člana do BTS

172. člen


(1) Če članu borze izpade primarni dostop do BTS in če mu tudi rezervni dostop do BTS ne deluje, mora borzi v najkrajšem času sporočiti izpad (težave) in pri tem lahko zahteva zamrznitev (zadržanje) vseh naročil člana v BTS.
(2) Če je bil ponoven priklop na BTS uspešen in je borza na zahtevo člana začasno zadržala izvršitev njegovih naročil, jih lahko ta selektivno ponovno aktivira.

Prekinitev trgovanja prek BTS

173. člen


Če se v BTS ne more priklopiti več članov borze, ter zaradi tega ne bi bilo zagotovljeno učinkovito delovanje trga, borza ustavi trgovanje prek BTS za vse člane za toliko časa, da se člani lahko ponovno priklopijo. Podrobnejši postopek se predpiše z Navodili.

Izpad centralnega računalnika BTS in druge tehnične težave

174. člen


(1) V primeru izpada BTS oziroma v primeru drugih večjih težav, ko ni mogoče zagotoviti ustreznega delovanja BTS, se elektronsko trgovanje za vse člane prekine. O ponovni vzpostavitvi trgovanja borza sproti obvešča člane s pomočjo delovnih postaj, telefona ali telefaksa.
(2) Ponovno vzpostavljanje delovanja sistema BTS se izvede tako, da se vsem članom omogoči izvedba najnujnejšega obsega upravljanja z naročili, ki bi bila sicer izvedena v času, ko BTS ni deloval. Podrobnosti se predpiše z Navodili.

Ukrepi ob daljši prekinitvi trgovanja

175. člen


Če napaka, zaradi katere je prišlo do prekinitve elektronskega trgovanja, ni odpravljena v razumnem času, borza obvesti člane o nadaljnjih aktivnostih za vzpostavitev delovanja BTS in morebitnem podaljšanju časa trgovanja. Člane borze, katerim delovne postaje ne delujejo, borza obvešča prek telefonska ali telefaksa. Podrobnosti se predpiše z Navodili.

Javljanje napak in težav z BTS

176. člen


Za hitro ukrepanje borze borzni člani vse tehnične napake in težave z BTS sporočajo prek telefona. Opis težav in napak so dolžni čim prej dostaviti borzi tudi v pisni obliki.

Nepravilno delovanje BTS

177. člen


(1) Če se pred zaključkom postopka poravnave borznih poslov z vrednostnimi papirji v skladu s Pravili in Navodili KDD ugotovi, da je prišlo do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja BTS, pri katerem je BTS povezal naročili v nasprotju z interesi strank ali je imel tak posel pomembnejši vpliv na izračun enotnega tečaja, se šteje, da borzni posel ni bil sklenjen. Borza v tem primeru o tem dejstvu nemudoma obvesti člana borze, čigar naročila je BTS nepravilno povezal, in opravi razdrtje sklenjenega posla. O tem dejstvu obvesti KDD, Agencijo in ostale člane borze.
(2) Člana borze morata po odstranitvi razdrtega posla uskladiti stanje naročil v BTS z lastno evidenco naročil.
(3) Če se ugotovi, da je prišlo do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja BTS v skladu s prvim odstavkom tega člena, šele po zaključku postopka poravnave borznih poslov z vrednostnimi papirji v skladu s Pravili in Navodili KDD, se razdrtje sklenjenega posla ne izvede.


13. PORAVNAVA BORZNIH POSLOV

13.1. Splošna pravila o poravnavi borznih poslov

Načelo sočasnosti izpolnitve

178. člen


Poravnava borznih poslov poteka na način, da se izpolnitev obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz poslov, sklenjenih na borznem trgu, opravi samo sočasno s plačilom kupnine za te vrednostne papirje, tako da nobena stranka posla ni izpostavljena tveganju izgube vrednosti predmeta borznega posla zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke.

Izpolnjevanje obveznosti iz borznih poslov

179. člen


Poravnava borznih poslov, katerih predmet so nematerializirani vrednostni papirji vpisani v centralni register, se opravlja preko KDD, razen če borza sklene dogovor z drugim upravljalcem poravnalnega sistema v skladu z oddelkom 11.6. ZTFI.

Posredovanje podatkov o sklenjenih borznih poslih

180. člen


(1) Po koncu trgovalnega dne se po preteku roka za morebitno razdrtje poslov borzni posli v elektronski obliki posredujejo poravnalnemu sistemu v poravnavo.
(2) Obveznost poravnave poslov, sklenjenih s strani borznega člana, ki izvaja poravnavo preko drugega poravnalnega člana, prevzame slednji. Način posredovanja sklenjenih poslov na poravnalni sistem se predpiše z Navodili.

Nalog za prenos vrednostnega papirja

181. člen


(1) Šteje se, da naročilo stranke za prodajo vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu, vsebuje tudi nalog za njihov prenos z računa stranke zaradi izpolnitve obveznosti iz borznega posla, ki ga je borzni član sklenil za račun stranke zaradi izvršitve tega naročila.
(2) Borzni član pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih, v imenu in za račun tega borznega člana, posreduje v izpolnitev obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih v njegovem imenu in za njegov račun oziroma obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih v njegovem imenu in za račun njegovih strank.
(3) Poravnalni sistem opravi prenos vrednostnih papirjev na podlagi obvestila borze o sklenjenih borznih poslih.

Nalog za prenos vrednostnih papirjev v primeru delitve kosovnih delnic

182. člen


(1) V primeru trgovanja s kosovnimi delnicami iz 119. člena Pravil borza v obvestilu poravnalnemu sistemu iz prvega odstavka 180. člena Pravil posreduje naloge na način, ki omogoča, da se pri izpolnitvi sklenjenih poslov upošteva delitveno razmerje.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se v nalogu za vsak sklenjen posel količina delnic pomnoži z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja, tečaj pa deli z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da borzni član, udeleženec trgovanja, pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v imenu in za račun tega borznega člana opravi izpolnitev njegovih obveznosti oziroma obveznosti njegovih strank iz trgovanja tako, da izvrši obvestilo o sklenjenih poslih iz prvega odstavka 180. člena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je imetnik vrednostnega papirja udeležencu trgovanja, ki vodi imetnikov račun, izdal naloge za prenos delnic iz 119. člena Pravil iz njegovega računa na račun novega imetnika, tako da se pri izpolnitvi sklenjenih poslov upošteva delitveno razmerje.

Rok izpolnitve

183. člen


(1) Borzni posli se morajo poravnati najpozneje v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se morajo borzni posli, katerih poravnava se opravlja kot dvostranska poravnava neposredno med strankama borznega posla, ne da bi bila opravljena izravnava medsebojnih terjatev strank iz več borznih poslov, poravnati najpozneje v roku treh (3) delovnih dni od dneva, ko je bil sklenjen ta posel (T+3).

Obvestilo o izpolnitvi obveznosti iz poravnave borznih poslov

184. člen


(1) Borzni član je dolžan na dan izpolnitve posla, podatke o poslu, izpolnjenem na način iz 178. člena teh Pravil, posredovati borzi.
(2) Šteje se, da je dolžnost borznega člana iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, tudi v primeru, če poravnalni sistem borzi posreduje podatke o izpolnjenih poslih. Podrobnejši način posredovanja podatkov o izpolnitvi posla se predpiše z Navodili.

13.2. Pravila o poravnavi borznih poslov s svežnji

Izpolnitev sklenjenih poslov s svežnji

185. člen


(1) Posli s svežnji, sklenjeni v skladu poglavjem 10.5. Pravil, se lahko izpolnijo na naslednja načina:
1. v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2), v skladu z veljavnimi pravili poravnalnega sistema za poravnavo borznih poslov;
2. posamično po načelu sočasne poravnave, in sicer na način, kot ga predpisujejo veljavna pravila poravnalnega sistema za sočasno izpolnitev zunaj borznih poslov.
(2) Posli s svežnji, poravnani na način iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se pri poravnavi ne vključijo niti v sistem izravnave sklenjenih poslov niti v sistem obvladovanja tveganj in oblikovanja jamstvenega sklada KDD.
(3) Podrobneje se enolični pogoji poravnave in oznake le teh predpišejo z Navodili.
(4) V primeru, ko se upošteva razdelitev delnic iz 119. člena Pravil, mora borzni član v primeru izpolnitve poslov s svežnji iz 2. točke prvega odstavka tega člena, sklenjenimi pred presečnim datumom oziroma na presečni datum, katerih poravnava se izvede v dnevih po presečnem datumu, opraviti z upoštevanjem razdelitve delnic, tako da opravijo izpolnitev posla v skladu z drugim odstavkom 182. člena Pravil.

13.3. Izbira drugega poravnalnega sistema

Izbira poravnalnega sistema

186. člen


(1) Borza lahko izbere katerikoli poravnalni sistem za poravnavo borznih poslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. poravnalni sistem upravlja oseba iz prvega odstavka 459. člena ZTFI;
2. poravnalni sistem izpolnjuje pogoje za opravljanje poravnave borznih poslov v skladu z oddelkom 11.4 ZTFI;
3. za izbiro poravnalnega sistema, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke borza pridobi dovoljenje agencije.
(2) Borza mora člane obvestiti o:
1. novem dodatnem poravnalnem sistemu trideset (30) dni pred dnem dejanskega začetka opravljanja poravnave;
2. prekinitvi izvajanja poravnave pri posameznem poravnalnem sistemu tri (3) mesece pred dnem dejanske prekinitve opravljanja poravnave pri tem poravnalnem sistemu.

Opravljanje poravnave preko drugega poravnalnega sistema na zahtevo borznega člana

187. člen


(1) Borzni član lahko zahteva, da mu borza omogoči poravnavo obveznosti iz borznih poslov preko drugega poravnalnega sistema države članice EU od tistega, ki ga je izbrala borza oziroma preko katerega se opravlja poravnava borzih poslov, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI.
(2) Zahtevo mora borzni član vložiti pisno. K zahtevi mora borzni član priložiti:
1. dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 460. člena ZTFI;
2. poslovni načrt poravnalnega sistema po izbiri borznega člana iz katerega izhaja opis izpolnjevanja pogoja učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov.
(3) Poslovni načrt z opisom izpolnjevanja pogoja učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov mora vsebovati:
1. splošno predstavitev načina izvajanja poravnave;
2. način zagotovitve ustrezne povezave s poravnalnimi sistemi, ki že opravljajo poravnavo za borzne posle ter vpliv na druge udeležence trga;
3. pravno formalni okvir izvajanja poravnave;
4. potrebne tehnološke in postopkovne spremembe na strani borze;
5. predlagan terminski plan izvedbe prenosa poravnave na izbrani poravnalni sistem.
(4) Vse morebitne stroške implementacije sprememb na strani borze poravna borzni član, ki je vložil zahtevo. V primeru, da zahtevo vloži več članov, se stroški na posameznega člana obračunajo proporcialno.
(5) Po prejemu popolne vloge zahteve z dokazili iz drugega odstavka tega člena, mora borza v roku 15 dni potrditi prejem vloge in o vlogi odločiti s sklepom najkasneje v roku 6 tednov, pri čemer mora opredeliti enkratne in tekoče stroške vzpostavitve in delovanja ter predviden čas zagotovitve modifikacij sistema, če so le-te potrebne.
(6) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI, mora borza borznemu članu omogočiti, da poravnavo svojih obveznosti na podlagi borznih poslov opravlja preko izbranega poravnalnega sistema.
(7) Borza lahko zavrne zahtevo borznega člana samo, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI, pri čemer mora biti sklep obrazložen.
(8) Če borza zahtevi borznega člana ugodi, mora borznemu članu omogočiti poravnavo preko izbranega poravnalnega sistema v roku okviru dogovorjenega terminskega plana, čemer ne odgovarja za pravne, tehnične ali operativne prepreke na strani izbranega poravnalnega sistema.


14. SPREMLJANJE BORZNIH ČLANOV

14.1. Pravila in postopki za odkrivanje in preprečevanje zlorab trga

Uporaba 14. poglavja Pravil

188. člen


Določbe 14. poglavja teh Pravil se uporabljajo za borzne člane, za upravljanje z naročili za trgovanje na borznem trgu in posle, ki jih borzni člani sklepajo na borznem trgu preko BTS za svoj račun ali za račun svojih strank.

Prepoved zlorabe borznega trga

189. člen


Prepovedani ravnanji zlorabe borznega trga sta v skladu z določbami 372. člena ZTFI:
1. tržna manipulacija in
2. trgovanje na podlagi notranjih informacij.

Preprečevanje in odkrivanje tržnih manipulacij

190. člen


Z namenom preverjanja, ali trgovanje na borznem trgu poteka na pošten in urejen način, in ugotavljanja morebitnih ravnanj, ki bi lahko pomenila zlorabo trga, borza izvaja aktivnosti za preprečevanje in odkrivanje tržnih manipulacij v skladu s pravili in postopki, ki so predpisani v 14. poglavju teh Pravil.

Pravila in postopki za preprečevanje tržnih manipulacij

191. člen


Pravila in postopki za preprečevanje tržnih manipulacij so predvsem določbe posameznih členov teh Pravil, ali na njihovi podlagi izdanih Navodil, ki omogočajo preprečevanje tržnih manipulacij, poleg tega pa lahko tudi druga pravila, postopki in aktivnosti borze s tega področja, in sicer zlasti:
1. osveščanje in izobraževanje udeležencev trga o tržnih manipulacijah;
2. preverjanje poznavanja pravil o prepovedi tržnih manipulacij na izpitih za borzne trgovalce;
3. ustrezen informacijski sistem in trgovalni mehanizmi;
4. periodične analize stanja na borznem trgu glede ustreznosti trgovalnih mehanizmov;
5. informiranje udeležencev borznega trga o stanju na borznem trgu;
6. izvajanje zaustavitev trgovanja v primerih asimetrije informacij na borznem trgu.

Pravila in postopki za odkrivanje tržnih manipulacij

192. člen


Pravila in postopki za odkrivanje tržnih manipulacij so predvsem določbe posameznih členov teh Pravil, ali na njihovi podlagi izdanih Navodil, ki omogočajo odkrivanje tržnih manipulacij, poleg tega pa lahko tudi druga pravila, postopki in aktivnosti borze s tega področja, in sicer zlasti:
1. spremljanje trendov in odkrivanje bistvenih tekočih odstopanj v gibanju tečajev ali prometnosti posameznih vrednostnih papirjev;
2. spremljanje trendov in odkrivanje bistvenih tekočih odstopanj v frekventnosti naročil, njihove prisotnosti na borznem trgu in njihove realizacije v sklenjenih poslih;
3. spremljanje in analiza oblikovanja tečajev v okviru posameznih faz trgovanja s posameznimi vrednostnimi papirji;
4. spremljanje izvajanja preklicev in sprememb sklenjenih poslov;
5. spremljanje izpolnjevanja in poravnave sklenjenih poslov na borznem trgu;
6. spremljanje povezanosti med objavami izdajateljev ter prometnostjo in gibanjem tečajev pred ali po izvedeni javni objavi;
7. izvajanje poizvedb pri članih borze, v skladu s 198. členom Pravil.

Presoja tržne manipulacije

193. člen


(1) Pri presoji ali ravnanje borznega člana predstavlja sum tržne manipulacije iz 374. člena ZTFI, borza poleg kazalnikov iz 375. člena ZTFI upošteva zlasti:
1. stopnjo preglednosti ravnanj na borznem trgu;
2. potrebno stopnjo varstva vlagateljev ter varstva delovanja borznega trga, zlasti medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih;
3. vpliv na likvidnost in učinkovitost borznega trga;
4. ali ravnanje upošteva obstoječ režim in sistem trgovanja na borznem trgu;
5. ali ravnanje omogoča tržnim udeležencem pravočasen in ustrezen odziv na nove tržne pogoje, ustvarjene s takšnim ravnanjem;
6. ali ravnanje predstavlja tveganje za integriteto borznega trga;
7. ugotovitve in priporočila Agencije, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij;
8. strukturne značilnosti borznega trga, vrsto vrednostnih papirjev, značilnosti udeležencev na tem trgu;
9. pomembne spremembe tržnega okolja, kot so na primer spremembe pravil trgovanja ali sistema trgovanja.

Vloga BIS pri preprečevanju in odkrivanju tržne manipulacije

194. člen


V okviru BIS so pravila in postopki za preprečevanje in odkrivanje tržne manipulacije zlasti:
1. razvoj in vključevanje kontrol in opozoril v BTS;
2. razvoj in zagotavljanje primernih trgovalnih sistemov, mehanizmov in algoritmov;
3. upravljanje z dnevnimi in dinamičnimi omejitvami trgovanja ali drugimi trgovalnimi parametri;
4. razvoj in zagotavljanje informacijske podpore za spremljanje skladnosti trgovanja s pravili o prepovedi tržnih manipulacij;
5. razvoj in zagotavljanje informacijske podpore za odkrivanje sumljivih transakcij.

14.2. Spremljanje borznih članov ter naročil za trgovanje in sklenjenih borznih poslov

Spremljanje izpolnjevanja obveznosti borznih članov

195. člen


(1) Spremljanje ali borzni člani izpolnjujejo obveznosti, določene s Pravili in Navodili, se nanaša predvsem na spremljanje in odkrivanje kršitev naslednjih določb Pravil in Navodil:
1. pravil o dolžnostih borznih članov iz 96. člena teh Pravil;
2. pravil o pogojih v zvezi s poravnavo borznih poslov, iz 13. poglavja teh Pravil;
3. pravil borznega trgovanja, iz 12. poglavja teh Pravil;
4. pravil za preprečevanje in odkrivanje zlorab borznega trga iz 14.1. poglavja teh Pravil.
(2) Sum kršitev pravil iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje za sum pomembnejše kršitve Pravil in Navodil. Neizpolnjevanje obveznosti oziroma kršitev pravil iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se ne šteje za pomembnejše kršitve Pravil in Navodil, razen če iz:
1. okoliščin posameznega primera;
2. ponovljivosti kršitev, in sicer dve (2) enaki ali podobni kršitvi v roku šestih (6) mesecev;
3. kršitev več različnih določb hkrati;
4. odločb agencije; ne izhaja drugače. Pri presoji, ali gre za pomembnejše kršitve Pravil in Navodil se upošteva tudi možen vpliv kršitve na pošteno in urejeno delovanje borznega trga.

Obseg spremljanja borznih poslov

196. člen

(1) Borza spremlja sklepanje borznih poslov in upravljanje z naročili na borznem trgu zaradi ugotavljanja:
1. kršitev pravil o trgovanju iz drugega odstavka tega člena;
2. neurejenih trgovalnih razmer iz tretjega odstavka tega člena;
3. ravnanj, ki imajo značilnosti zlorabe trga iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Kršitve pravil o trgovanju so zlasti kršitve pravil o trgovanju iz 12. poglavja teh Pravil.
(3) Neurejene trgovalne razmere so zlasti neurejene trgovalne razmere na strani borze, člana ter povezanih sistemov, ki neposredno ali posredno vplivajo na učinkovitost in kakovost sklepanja poslov ali oblikovanja tečajev ter je za njih praviloma značilna ponovljivost, lahko pa tudi enkratna pojavnost, če le-ta bistveno ogroža urejeno in pošteno delovanje borznega trga, kot npr.:
1. primernost, učinkovitost in kakovost delovanja ter parametrov izbranega trgovalnega mehanizma pri posameznem vrednostnem papirju;
2. motnje, zastoji ali nepravilnosti pri delovanju borznega trgovalnega sistema oziroma trgovalne postaje borznega člana;
3. motnje, zastoji ali nepravilnostih pri delovanju informacijskega sistema posameznega ali več borznih članov oziroma prekinitev povezave informacijskih sistemov borze in posameznega ali več borznih članov;
4. motnje, zastoji ali nepravilnostih pri delovanju informacijskih sistemov, ki so potrebni za nemoteno delovanje borznega trga (poravnalni sistem, sistem plačilnega prometa, itd.);
5. druge neurejene trgovalne razmere, ki bi lahko povzročile večje motnje na borznem trgu.
(4) Ravnanja borznih članov, ki imajo značilnosti zlorabe trga, so kršitve pravil iz 14.1 poglavja teh Pravil.

Način uresničevanja spremljanja borznih poslov

197. člen


(1) Spremljanje borznih poslov zaradi ugotavljanja značilnosti zlorabe trga, se uresničujejo predvsem na podlagi ocene tveganja za celotni borzni trg, pri kateri se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
1. prometnost oziroma likvidnost posameznega vrednostnega papirja;
2. segment borznega trga, kjer se trguje z določenim vrednostnim papirjem;
3. pretekle ugotovitve na podlagi postopkov spremljanja;
4. spremembe predpisov v zvezi z borznim trgovanjem ali zlorabami borznega trga;
5. razvrstitev vrednostnega papirja v posamezen način trgovanja (neprekinjeno, avkcijsko);
6. vrsta oziroma tip vrednostnega papirja s katerim se trguje;
7. razpršenost imetništva med investitorji, ki niso dobro poučeni investitorji;
8. morebitne podrobnejše usmeritve agencije.
(2) Na podlagi ocene tveganja in kriterijev iz prvega odstavka tega člena se sprejme vsakokratni letni plan spremljanja, ki se ga glede na morebitno spremenjeno oceno tveganja ustrezno prilagaja, če je to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin na borznem trgu.

Zajem podatkov pri spremljanju borznih poslov

198. člen


(1) Borza spremlja sklepanje poslov svojih članov na borznem trgu preko posebnih nadzornih delovnih postaj BTS, ter pridobiva podatke in informacije praviloma le o vnesenih naročilih in sklenjenih poslih v BTS, in sicer neposredno iz BTS.
(2) Podatke in informacije, ki so pomembne za izvajanje nalog v skladu s 14. poglavjem Pravil, in jih borza ne more pridobiti na način iz prvega odstavka tega člena, lahko borza na podlagi zahteve pridobi od borznega člana, če to ne bi bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 391. člena ZTFI, in sicer predvsem:
1. podatke iz evidence naročil in poslov z vrednostnimi papirji, v katero borzni član vpisuje podatke za vsako naročilo in za vsak posel nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, ki ga je na borznem trgu sklenil za račun stranke oziroma za svoj račun;
2. podatke iz evidence strank;
3. podatke o vrsti in datumu sklenitve pogodbe o investicijskih storitvah, ki jo je borzni član sklenil s stranko;
4. morebitne druge podatke, povezane s spremljanjem poslov na borznem trgu.
(3) Če je možno podatke in informacije iz drugega odstavka tega člena pridobiti neposredno od centralnega registra, depoja ali poddepoja, jih borza pridobi na ta način, ne da bi pred tem posredovala zahtevo borznemu članu.
(4) Podrobnejši pogoji in način pridobitve podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko predpišejo z Navodili.

14.3. Ukrepi borze zoper borzne člane

Ukrepi, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza

199. člen


(1) V primeru, ko borzni član krši manj pomembne obveznosti iz Pravil in Navodil, lahko borza zoper njega uporabi naslednje ukrepe:
1. poziv za posredovanje pisnega pojasnila razlogov in okoliščin, iz katerih izhaja sum kršitve;
2. poziv ali zahteva za takojšnje prenehanje izvajanja aktivnosti, iz katerih izhaja sum kršitve;
3. opozorilo, da borzni član ne izpolnjuje svojih obveznosti ter postavitev roka, v katerem mora zagotoviti skladnost poslovanja ter o tem obvestiti borzo;
4. izdaja priporočila ali navodila borznemu članu;
5. obveščanje agencije o sumu kršitev ali o ugotovljenih kršitvah.
(2) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena odloča borza na način in po postopku, kot je določen v 15. poglavju teh Pravil.

Obveščanje Agencije o sumljivih poslih

200. člen


(1) V primeru, da borzni član krši svoje obveznosti iz 14. poglavja Pravil oziroma v primeru, ko borza presodi, da obstaja utemeljen sum, da vneseno naročilo ali sklenjen posel pomeni prepovedano trgovanje na podlagi notranje informacije ali dejanje tržne manipulacije (sumljivi posel), mora borza uporabiti ukrep obveščanja agencije o sumu kršitve.
(2) Poročanje iz prvega odstavka tega člena se izvede v rokih in na način, kot ga določa Sklep agencije o obveščanju o sumljivih poslih, izdan na podlagi 8. točke prvega odstavka 381. člena ZTFI.
(3) Če na podlagi prejetega obvestila iz tega člena, agencija zahteva ali predlaga izvajanje dodatnega spremljanja borznega člana ali sklepanja poslov, borza le-tega izvaja na način, kot to zahteva ali priporoči agencija. Če agencija zahteva ali predlaga tudi, da borza nadaljuje vodenje postopka zoper borznega člana, lahko borza v razmerju do borznega člana uporabi naslednja ukrepa:
1. izrek opomina borznemu članu;
2. izključitev iz trgovanja.
(4) O ukrepih iz tretjega odstavka tega člena odloča borza na način in po postopku, kot je določen v 15. poglavju teh Pravil.


15. POSTOPEK ODLOČANJA V ZADEVAH V ZVEZI Z BORZNIMI ČLANI

Uporaba določb o postopku

201. člen


(1) Če ni s Pravili določeno drugače, se določbe tega poglavja uporabljajo za odločanje borze o:
1. sprejemu v članstvo na borzo, izstopu iz članstva in sprejemu borznih trgovalcev v trgovanje na borzi;
2. izključitvi iz članstva na borzi in začasni oziroma trajni izključitvi borznih trgovalcev iz trgovanja na borzi;
3. ugotavljanja kršitev Pravil in navodil borze ter izrekanja ukrepov zoper borzne člane zaradi ugotovljenih kršitev Pravil in navodil.
(2) Vročanje pisanj iz tega poglavja se opravi s priporočeno pošiljko s povratnico. V primeru, ko z vročitvijo ni mogoče odlašati zaradi zagotovitve poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu, se šteje, da je pisanje vročeno, ko je posredovano preko faksa ali elektronske pošte, na način, kot je določen z Navodili.

Organ odločanja in odločba

202. člen


(1) O zadevah iz prvega odstavka 201. člena odloča uprava borze na podlagi pisnih listin, brez naroka.
(2) Odločitve o zadevah iz prvega odstavka 201. člena sprejema uprava v obliki sklepov.
(3) Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu.

Začetek postopka in zahteva

203. člen


(1) Postopek v primeru iz 1. točke prvega odstavka 201. člena se začne na podlagi vložene zahteve oziroma pooblastila.
(2) Postopek v primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka 203. člena se lahko začne na pobudo borznega člana oziroma na lastno pobudo borze, zlasti v primerih, ko se na podlagi ukrepov za preverjanje izpolnjevanja obveznosti borznih članov in spremljanja poslov, ki jih na borznem trgu sklepajo borzni člani, ugotovijo kršitve Pravil ali Navodil.
(3) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se vloži na obrazcu, ki ga se predpiše z Navodili. Zahtevi je treba priložiti:
1. listine, določene z Navodili;
2. morebitne druge listine ali dokumentacijo, ki jih izrecno zahteva borza zaradi presoje izpolnjevanja pogojev v skladu s Pravili ali Navodili;
3. dokaz o plačilu pristojbine za odločanje, v skladu s Cenikom.
(4) Zahteva in listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so listine, ki morajo biti v skladu z Navodili priložene zahtevi, v jeziku, ki ni slovenski ali angleški, jim mora biti priložen tudi ustrezen overjen prevod teh listin v slovenski ali angleški jezik.

Izjave

204. člen


(1) Osebe in borzni člani dajejo svoje izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo sklepa, osebo ali borznega člana pozvati, da se v roku, ki ne sme biti krajši od treh (3) delovnih dni izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, borza pred izdajo sklepa, ni dolžna zagotoviti možnosti, da se oseba oziroma borzni član izjavi, če z izvršitvijo sklepa ni mogoče odlašati zaradi zagotovitve poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu. V tem primeru morajo biti razlogi za izključitev možnosti izjave vsebovani v obrazložitvi sklepa.

Rok za odločitev

205. člen


(1) Borza mora o zadevi iz prvega odstavka 201. člena odločiti v tridesetih (30) dneh po prejemu popolne zahteve oziroma po prejemu izjave osebe oziroma borznega člana. Ta rok ne velja v primeru iz tretjega odstavka 204. člena.
(2) Borza mora sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve izdati v osmih dneh (8) po prejemu zahteve. V času od vročitve sklepa o odpravi pomanjkljivosti do poteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve, rok iz prvega odstavka ne teče.
(3) Drugi odstavek tega člena se uporablja tudi v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 203. člena.

Izključitev pritožbe

206. člen


(1) Proti sklepu o zadevah iz prvega odstavka 201. člena ni pritožbe.
(2) Sklep postane dokončen in izvršljiv, ko se vroči borznemu članu.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena postane sklep, s katerim se borznemu članu izreče ukrep izključitve iz trgovanja, izvršljiv nemudoma, ko so podani pogoji za izvršitev tega ukrepa v skladu s 101. členom teh Pravil.


16. OBVEŠČANJE O ODLOČITVAH BORZE

Obveščanje Agencije in objava odločitve

207. člen


(1) Borza v skladu s Sklepom Agencije o podrobnejših pravilih o borznem trgu obvesti Agencijo o:
1. prejeti zahtevi za sprejem v članstvo na borzi;
2. o sprejemu v članstvo;
3. o zavrnitvi sprejema v članstvo;
4. o izključitvi iz trgovanja;
5. o prenehanju položaja člana borze;
6. o izrečenemu ukrepu zoper člana borze;
7. drugih zadevah, ki jih določa zakon in podzakonski predpisi.
(2) Obvestilu v zvezi z 2. in 5. točko prvega odstavka tega člena se priloži vsakokraten seznam borznih članov. Informacije iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena borza objavi na svojih spletnih straneh.


17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

17.1. Postopek sprejema Pravil in Navodil

Sprejem Pravil in Navodil ter njihovih sprememb in dopolnitev

208. člen


(1) Pravila in Navodila ter njihove spremembe in dopolnitve sprejema uprava.
(2) Uprava mora predlog oziroma osnutek predvidenih bistvenih sprememb Pravil predložiti izdajateljem in borznim članom oziroma odboroma, ki zastopata njihove interese, najmanj 30 dni pred dnem seje uprave, na kateri bo le-ta odločala o sprejemu predvidenih sprememb.
(3) Izdajatelji in borzni člani oziroma odbora, ki zastopata njihove interese, lahko v roku 15 dni od prejema predloga sprememb posredujejo pripombe, ki jih uprava lahko upošteva pri sprejemu sprememb in dopolnitev Pravil.
(4) Za uveljavitev Pravil ter njihovih sprememb in dopolnitev je potrebno soglasje Agencije.

Začetek veljavnosti Pravil

209. člen


(1) Pravila in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh borze, veljati pa začnejo petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če borza v posameznem primeru iz resnih razlogov določi krajši rok začetka veljavnosti oziroma če v členih 211. do 217. teh Pravil ni drugače določeno.
(2) Navodila in njihove spremembe začnejo veljati osmi (8) dan po objavi na spletnih straneh borze.
(3) Z dnem začetka veljavnosti teh Pravil prenehajo veljati Pravila (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07), razen če v členih od 211. do 217. teh Pravil ni drugače določeno.

17.2. Prehodne določbe v zvezi z izdajatelji in vrednostnimi papirji

Prehod na novo segmentacijo borznega trga

210. člen


(1) Določbe Pravil glede segmentacije borznega trga začnejo veljati petnajsti dan (15) po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo uporabljati z dnem, ki ga s sklepom določi uprava (v nadaljevanju: dan prehoda na novo segmentacijo), predvidoma v roku tridesetih (30) dni od dne sprejema tega sklepa. Do začetka uporabe določb Pravil glede segmentacije se uporabljajo ustrezne določbe Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
(2) Izdajatelj lahko v roku petnajstih (15) dni od prejetja sklepa iz prvega odstavka tega člena vloži zahtevo za premestitev njegovih vrednostnih papirjev v drug podsegment borznega trga. Premestitev se izvede po poenostavljenem postopku v roku osmih (8) dni od prejema popolne zahteve.
(3) Če izdajatelj ne ravna s skladu z drugim odstavkom tega člena, se z dnem prehoda na novo segmentacijo šteje, da se je izdajatelj zavezal k spoštovanju in izvajanju vseh določb Pravil ter k plačevanju pristojbin borzi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 5. člena Pravil. Poleg tega se v tem primeru šteje, da so z dnem prehoda na novo segmetnacijo vrednostni papirji uvrščeni na borzni trg na naslednji način:
1. delnice prostega trga so uvrščene v trgovanje v Vstopni kotaciji segmenta delnic;
2. delnice borzne kotacije (razen prve kotacije) so uvrščene v trgovanje v Standardni kotaciji segmenta delnic;
3. delnice prve kotacije so uvrščene v trgovanje v Prvi kotaciji segmenta delnic;
4. obveznice prostega trga in borzne kotacije so uvrščene v trgovanje v segment obveznic;
5. investicijski kuponi VS so uvrščeni v trgovanje v Osnovni kotaciji segmenta investicijkih kuponov;
6. delnice ID prostega trga in borzne kotacije so uvrščene v trgovanje v segment investicijskih družb.
(4) Za vrednostne papirje, ki so bili ob uveljavitvi ZTFI dne 11. 8. 2007 uvrščeni v trgovanje na prostem trgu borze, in sicer v skladu z 242. in 243. členom ZTVP-1 (Uradni list RS, št. 51/06, UPB) brez soglasja izdajatelja, se šteje, da so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu v skladu s tretjim odstavkom tega člena, dokler njihovi izdajatelji ne uredijo pravnega razmerja z borzo. Če izdajatelji teh vrednostnih papirjev do 31. 8. 2008 ne uredijo pravnega razmerja z borzo na način, da vložijo zahtevo za uvrstitev teh vrednostnih papirjev na borzni trg, borza ustavi trgovanje s temi vrednostnimi papirji.
(5) Z dnem prehoda na novo segmentacijo se glede kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so bili ob sprejeti na prosti trg, šteje, da so uvrščeni v trgovanje v segmentu strukturiranih produktov vse do njihove zapadlosti.

Začetek uporabe določb Pravil glede razkrivanja informacij

211. člen


(1) Šteje se, da so se izdajatelji borzne kotacije, z dnem uvrstitve njihovih delnic v borzno kotacijo, ter izdajatelji prve kotacije, z dnem uvrstitve njihovih delnic v prvo kotacijo, zavezali, da bodo objavljali podatke v skladu s 25. in 26. členom Pravil ter k temu, da si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
(2) Določbi 3. točke drugega odstavka 25. člena oziroma 5. točke 26. člena Pravil, ki določata rok, v katerem morajo izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo, objaviti izjavo o skladnosti s Kodeksom, začneta veljati petnajsti dan (15) po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začneta z dnem, ko se v skladu z drugim odstavkom 589. člena ZTFI začne uporabljati oddelek 3.2. iz 3. poglavja ZTFI za objavo letnega poročila. Do takrat morajo ti izdajatelji objaviti izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi povzetka letnega poročila.
(3) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so že uvrščeni v trgovanje na borznem trgu mora borzi v roku treh (3) mesecev od uveljavitve teh Pravil sporočiti, na kakšen način oziroma preko katerega medija objavlja informacije.
(4) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so že uvrščeni v trgovanje na borznem trgu, mora borzi v roku treh (3) mesecev od vzpostavitve sistema CSI sporočiti, v katerem sistemu bo shranjeval nadzorovane informacije. (5) Določbe Pravil, ki se nanašajo na CSI, začnejo veljati petnajsti dan (15) po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo z vzpostavitvijo sistema CSI.
(6) Določba 31. člena Pravil v zvezi s seznanjanjem borznih članov začne veljati petnajsti dan (15) po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne na naslednji način:
1. 1. točka prvega odstavka 31. člena Pravil se začne uporabljati s potekom roka iz tretjega odstavka tega člena;
2. 2. točka prvega odstavka 31. člena Pravil se začne uporabljati s potekom roka iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Dokler se v skladu z drugim odstavkom 589. člena ZTFI ne začne uporabljati oddelek 3.2. iz 3. poglavja ZTFI glede obveznosti objave letnega in polletnega poročila izdajateljev, katerih vrednostni papirji so bili pred uveljavitvijo teh Pravil uvrščeni v borzno in prvo kotacijo, se uporabljajo naslednje določbe Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07):
1. od prvega do šestega odstavka 34. člena Pravil glede vsebine in rokov objave povzetka letnega poročila;
2. 35. člena Pravil glede vsebine in rokov objave povzetka polletnega poročila.

Postopki borze

212. člen


Postopki odločanja o zadevah v zvezi z izdajatelji, v katerih borza še ni odločila, se končajo v skladu s temi Pravili.

17.3. Prehodne določbe v zvezi z borznimi člani in trgovanjem

Prehodne določbe v zvezi s trgovanjem

213. člen


(1) Določbe 89. člena v zvezi z elektronskimi vmesniki začnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo, ko bodo za to vzpostavljene tehnične možnosti, z dnem, ki ga s sklepom določi uprava.
(2) Določbe iz 12. poglavja Pravil v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji uvrščenimi na borzni trg, ki začnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo po nadgradnji trgovalnega sistema BTS z dnem, ki ga s sklepom določi uprava, so:
1. 2. točka 128. člena Pravil in tretji odstavek 141. člena v zvezi z naročili s skrito količino. Do začetka uporabe te določbe se uporablja določba iz tretje alinee 129. člena Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
2. prvi odstavek 135. člena in prvi odstavek 136. člena Pravil v zvezi z obveznimi oziroma neobveznimi sestavinami pri vnosu naročil (številke računa). Do začetka uporabe teh določb se uporabljata 123. in 124. člen Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
3. določba 139. člena Pravil v zvezi z vrstami računov. Do začetka uporabe te določbe od 142. do 148. člena Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
4. prvi in drugi odstavek 142. člena Pravil v zvezi z možnostjo vnosa tržnih, omejenih naročil in naročil s skrito količino. Do začetka uporabe teh določb se uporabljata prvi in drugi odstavek 137. člena Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
5. določba 145. člena. Do začetka uporabe te določbe se uporablja določba 126. člena Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07).
6. določba 165. člena Pravil v zvezi s sklepanjem bilateralnih poslov s svežnji.
7. določba 2. točke 166. člena v zvezi s preglednostjo informacij o ponudbi in povpraševanju na borznem trgu za delnice, ki so uvrščene v avkcijski način trgovanja. Do začetka uporabe te določbe se uporablja določba 1. točke 166. člena teh Pravil.
(3) Do nadgradnje trgovalnega sistema BTS z dnem, ki ga s sklepom določi uprava v skladu z drugim odstavkom tega člena, se uporabljajo še naslednje določbe Pravil (Uradni list RS, št. 85/05 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 67/07):
1. določba iz prve alinee 129. člena Pravil v zvezi z naročilom z razponom;
2. določba iz druge alinee 132. člena Pravil v zvezi z naročilom z minimalno količino prvega sklenjenega posla.

214. člen

Z dnem začetka veljave teh Pravil preneha veljati Pravilnik o trgovanju s svežnji vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 39/07 in 67/07).

215. člen

Osebe, ki so pridobile položaj borznega člana pred uveljavitvijo teh Pravil in imajo položaj borznega člana ob uveljavitvi teh Pravil, nadaljujejo položaj borznega člana v skladu s temi Pravili.

216. člen

Osebe, ki so bili sprejete v poslovanje na borzi kot pooblaščeni borzni posredniki borznih članov pred uveljavitvijo teh Pravil in so ob uveljavitvi teh Pravil bile sprejete v poslovanje na borzi kot borzni posredniki, z uveljavitvijo teh Pravil pridobijo položaj borznega trgovalca.

217. člen

Postopki odločanja o zadevah v zvezi z borznimi člani in borznimi posredniki, v katerih je bila zahteva ali pooblastilo vloženo oziroma je bil postopek začet pred uveljavitvijo teh Pravil, in borza o njih še ni odločila do uveljavitve teh Pravil, se končajo v skladu s temi Pravili.

Ključne besede:
borza
borzni trg
delnica
trgovanje
kontacija
investicijski kupon
vrednostni papir
borzni član
borzni trgovalec
borzni posel
tečaj

Zadnji članki iz rubrike:

30.10.2014 15:42:53:
eVročanje obvestil o davčnih pobotih - eDavki

20.10.2014 14:04:24:
Po novem eVročanje obvestil o davčnih pobotih prek portala eDavki

13.10.2014 13:37:55:
Predlaganje popravkov in umik predloženih REK obrazcev

19.9.2014 14:25:12:
FATCA - Postopki identifikacije računov ZDA, o katerih se poroča na podlagi FATCA sporazuma

11.8.2014 14:02:08:
Prenos sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja na ZPIZ Slovenije za dokup pokojninske dobe

Najnovejši članki:

30.10.2014 15:52:13:
Pojasnilo v zvezi z zahtevki za plačilo - e-računi

30.10.2014 15:48:48:
Pojasnila v zvezi z eRačuni v povezavi z gradbenimi situacijami

29.10.2014 14:28:49:
Določitev obveznosti izdaje ročno izpisanih računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo vezane knjige računov - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (24. 10. 2014)

28.10.2014 13:46:15:
Določitev načina izračuna akontacije dohodnine za osebno dopolnilno delo - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (24. 10. 2014)

28.10.2014 13:45:13:
Podatki za obračun plač za oktober 2014

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT