Z novejšim Zakonom o jamstvenem in preživninskem skladu, in vse pogostejšimi stečajnimi postopki se poraja tudi vrsta dilem. Stečaj je poseben sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodišče, ki se določi glede na dolžnikov sedež, nad premoženjem dolžnika, ki posluje z izgubo in ni sposoben izpolnjevati svojih obveznosti do upnikov. V takem primeru so nekatere materialne garancije za delavce povezane tudi z Zakonom o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJPSRS ali Sklad). Z njim država prevzema odgovornost za del neizplačanih plač in odpravnin v primeru stečaja ali prisilne poravnave. Zaradi zelo pogostega vprašanja, ali delavcem, ki so tehnološki viški, pripada tudi odpravnina iz jamstvenega sklada, želim v tem prispevku opozoriti na določene okoliščine, ki so zelo pomembne pri obravnavi teh odpravnin.

I. ODPRAVNINA PO 36. F. ČLENU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH - pravna podlaga

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90 do 2/94) v 33. členu določa, da v primeru, ko postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu nepotrebno za dalj kot šest mesecev, delovno razmerje preneha na način in pod pogoji, kot jih določa zakon.

Določba 3. odst. 36. f. člena cit. zakona pa določa, da je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki je pri njem (delodajalcu) zaposlen najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Ni pa zavezan izplačati odpravnine delavcu, ki mu v okviru Programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji ali mu dokupi delovno dobo.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 31/90 do 40/97) v 17. členu ureja določanje presežnih delavcev.

V določenih primerih se je potrebno posluževati tudi določil panožnih kolektivnih pogodb npr. za gostinstvo in turizem ali lesarstvo ipd., ki tudi opredeljujejo presežne delavce. Običajno te tudi določajo, da je temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve delovna uspešnost delavca.

Nadaljni pravni vir so tudi drugi podzakonski akti kot npr.:

• Pravilnik o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja,
• Pravilnik o izvajanju projektnega pristopa pri sofinanciranju programov kadrovske prenove v podjetjih in preprečevanja prehoda delavcev v odprto brezposelnost,
• Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja in
• Pravilnik o načinu izvrševanja nalog ob uvedbi postopka prisilne poravnave.

Pravna oseba mora torej pred sprejetjem Programa o razreševanju presežnih delavcev (ki je obvezen in mu mora delodajalec obvezno priložiti tudi poimenski seznam delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno) podrobneje opredeliti kriterije o tem, kdaj je delavec uspešen, programu je potrebno običajno predložiti tudi mnenje sindikata.

Podlaga za odločitev o trajnih presežkih mora biti strokovna analiza stanja in razvojnih možnosti podjetja, ki bo opredeljevala tako razloge ter kriterije za izbiro ukrepov za zmanjšanje škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja kot tudi predvideno zagotovitev finančnih zmožnosti za zagotovitev navedenih ukrepov.

Na tem mestu želim opozoriti na dejstvo, da zakonodaja zelo ščiti delavce, zato delodajalci, pozor - bodite pozorni, kako boste utemeljevali, da je potreba po določenemu delavcu dejansko prenehala!

II. ODPRAVNINE PO 36. F. ČLENU ZDR Z DAVČNEGA VIDIKA

Prejemke od katerih se ne plačuje davka od osebnih prejemkov in se tudi ne vštevajo v osnovo za dohodnino, opredeljujejo določbe 19. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDOH). Med navedenimi prejemki so v prvi alineji 3. točke 19. člena zakona opredeljeni prejemki iz naslova odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. Ob upoštevanju navedene zakonske določbe izplačevalec ne obračuna in ne plača davka od osebnih prejemkov, kadar izplača delavcu, katerega delo ni več potrebno, odpravnino po tretjem odstavku 36. f. člena ZDR.

Iz citirane zakonske določbe pa se ne da razbrati, kaj je imel zakonodajalec v mislih - neto ali bruto znesek? V zvezi s tem obstaja pojasnilo Ministrstva za finance RS z dne 09. 02. 2000, v katerem je omenjeno ministrstvo zavzelo stališče, da se upošteva neto plača. Vendar pazite - omenjeno stališče velja izrecno v primeru izplačanih odpravnin delavcem po 36. f. členu ZDR, v vseh ostalih primerih pa moramo po mnenju ministrstva upoštevati bruto znesek ter od takšnih izplačil obračunati tudi pripadajoči davek od osebnih prejemkov ter prispevke za socialno varnost.

III. POSLEDICE UVEDBE STEČAJA

Z dnem začetka stečajnega postopka (ta se začne z nabitjem oklica o začetku stečajnega postopka na oglasno desko sodišča) nastopijo pravne posledice, avtomatsko ex lege in brez odpovednega roka prenehajo delovna razmerja vseh zaposlenih pri delodejalcu, nad katerim je začet stečajni postopek (1. odst. 106. čl. ZPPSL). Stečajni upravitelj zato delavcem izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja in izroči vso dokumentacijo, ki je potrebna za uveljavitev njihovih pravic po predpisih, ki urejajo zavarovanje za primer brezposlenosti.

Z dnem začetka stečajnega postopka delavci, ki jim preneha delovno razmerje, pridobijo pravice po Zakonu o jamstvenem skladu RS. Pravice po omenjenem zakonu ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolvenstnosti delodajalca (to pomeni, da je bil nad delodajalcem začet stečajni postopek ali pa je bil izdan pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije). Stečajni upravitelj mora dati Skladu vse podatke, ki jih ta potrebuje pri odločanju o delavčevih pravicah.

Zato praviloma omenjenim delavcem zaradi uvedbe stečajnega postopka ne pripada odpravnina po 36. f. členu ZDR. V tem primeru torej pravica do izplačila odpravnine delavcu ni nastala, saj je uveljavljanje te preprečila uvedba stečajnega postopka. Torej če delavcu preneha delovno razmerje na drugi pravni podlagi npr. na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93), pa čeprav je že dobil odločbo o dokončnem prenehanju o trajnem presežku, ni pa še iztekel odpovedni rok (6 mesecev), mu ne pripada odpravnina po 36. f. členu ZDR. V tem primeru svoje pravice delavec uveljavlja pri Skladu.

Bistvena ločnica je torej odpovedni rok; delavci, ki so postali tehnološki presežki po ZDR, uveljavljajo odpravnino po predpisih o delovnih razmerjih v primeru, da jim je odpovedni rok potekel. Delavci, katerim se odpovedni rok še ni iztekel, nad delodajalcem pa je bil začet stečajni postopek, pridobijo po določbi 19. člena Zakona o jamstvenem skladu RS pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, vendar to pravico uveljavijo po postopku in na način, kot ga določa ZPPSL, Sklad pa potem delavcem izplača tako ugotovljeno odpravnino (odpravnina znaša največ znesek ene polovice minimalne plače, določene za obdobje, za katero se zahteva izplačilo, ter zmanjšane za davke in prispevke).

Sredstva, ki jih Sklad izplača delavcem, dobi povrnjena, ker Sklad svojo terjatev uveljavlja kot prednostno terjatev v stečajnem postopku.

IV. POSLEDICE UVEDBE PRISILNE PORAVNAVE

Prisilna poravnava je prav tako poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolženega dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oz. prezadolženost dolžnika. Insolventnost naj bi bila odpravljena z odložitvijo oz. zmanjšanjem dolgov dolžnika ter z njegovo reorganizacio. Oboje dolžnik predstavi sodišču z načrtom finančne reorganizacije. Ena od metod finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Postavi pa se vprašanje, kaj v tem primeru? Ali gre pri prisilni poravnavi za poseben primer prenehanja delovnega razmerja ali pa je potrebno upoštevati ureditev zapisano v ZDR-u, kot velja za trajno presežne delavce.

Ker predstavlja ZPPSL samostojno pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja v specifičnih pogojih finančne reorganizacije družbe, česar delovnopravna zakonodaja ne ureja, velja načelo lex specialis derogat legi genarali, kar pomeni, da velja ZPPSL in da odpravnina iz tega naslova po mojem mnenju ne predstavlja odpravnine trajno presežnemu delavcu, kot jo določa ZDR v svojem 36. f. členu.

VIII. ZAKLJUČEK

Zaradi prevelike finančne discipline podjetij, ki vodi v blokado računa in končno v stečaj, je prav, da znamo tudi davčni svetovalci razlikovati pravno naravo odpravnin. Z novejšim Zakonom o jamstvenem in preživninskem skladu v praksi prihaja do različnih dilem - eno od njih sem orisala v tem prispevku.

Vsi vemo, da so odpravnine po 36. f. členu ZDR neobdavčene, ne vemo pa vsi, kaj sodi med te odpravnine in kaj ne. Zato menim, da na tem mestu zaradi vse pogostejših stečajnih postopkov, ni bilo odveč omeniti različnih vsebinskih obravnav odpravnin z vidika ZDR in ZPPSL.