Državni svetniki so na seji 11. oktobra sprejeli odložilni veto na Zakon o določitvi minimalne plače, ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji 4. 10. 2006. Državni svet poudarja, da nov način določanja minimalne plače, da po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo ugotovi minister, pristojen za delo, ni zadostno, saj bo Vlada RS oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo določalo višino tako minimalne plače kakor tudi drugih socialnih transferov brez soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Svetniki še menijo, da sprejeti zakon ne zagotavlja ohranitve realne vrednosti minimalne plače in da bodo s tem prizadeti prav tisti zaposleni, ki jim ohranjanje realne vrednosti minimalne plače pomeni veliko. V zakonu tudi manjka "varovalka" za povečanje minimalne plače v primeru, ko bi bila inflacija nad pričakovano višino. V zakonu je tudi določen način usklajevanja minimalne plače, manjka pa osnova za določitev temeljne višine minimalne plače. Državni svet prav tako ugotavlja, da je povečanje minimalne in zajamčene plače za 2 % (upoštevana je ocena rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2006 od decembra 2005 do decembra 2006) prenizko, saj je bilo povečanje cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS od avgusta 2005 do avgusta 2006 2,6 %. Z zakonom opredeljeni institut minimalne plače tudi ni v skladu s sedanjim gospodarskim razvojem v Sloveniji oz. v Evropi. Zato bi bilo potrebno za ohranitev socialne varnosti in socialne pravičnosti institut minimalne plače urediti v posebnem sistemskem zakonu. Socialni partnerji naj uredijo v kolektivnih pogodbah ustrezne višine izhodiščnih plač, minimalna plača pa naj služi le za preživetje tistim, ki si tega iz rednega dela ne morejo zagotoviti.

Državni svet je obravnaval predloge "davčnih zakonov". O Predlogu zakona o dohodnini državni svet meni, da predlogi reformnih zakonov uvajajo nekatere zelo koristne poenostavitve davčne zakonodaje in davčnega postopka, pri čemer se bodo administrativni stroški davčnih postopkov nekoliko znižali. Z vidika razbremenitve gospodarstva predložene spremembe zakonov pa ne prinašajo podjetjem pričakovanih učinkov, prav tako ni predvidenih ukrepov, ki bi pospeševali investicijsko dejavnost. Spremembe davčne zakonodaje pomenijo korak v pravo smer, učinkovito razbremenitev gospodarstva pa je možno pričakovati z ukrepi, ki bodo vodili k zmanjševanju javne porabe. Svetniki menijo, da ukinitev posebne olajšave, ki jo je davčni zavezanec doslej lahko uveljavljal iz naslova izdatkov za nakup zdravil, nakup knjig, drugih umetnin, učbenikov ali za plačila šolnin ter vlaganja v lastno socialno varnost, ni sprejemljiva. Ukinitev te olajšave bi pomenila, da se država zaradi domnevnega olajšanja dela delavcev DURS odpoveduje nekaterim posebnim vrednotam in usmeritvam, ki izhajajo iz ustave (posebna skrb za kulturo, zagotavljanje socialne varnosti in ustrezne zdravstvene politike). Državni svet sodi, da bi bilo smiselno, da državni zbor ponovno presodi, ali je ukinitev takšne olajšave, ki ima materialni, socialni, politični in simbolni pomen, ustrezna. Predlog zakona o dohodnini državni svet sicer podpira pod pogojem, da predlagatelj upošteva pripombe Obrtne zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Opozarja, da mora predlagatelj predlog dopolniti, ker v Sloveniji prevladujejo mikro in majhna podjetja, ki imajo v primerjavi z večjimi družbami depriviligiran položaj. Davčne olajšave v zvezi s tehnološkimi raziskavami in razvojem so dostopne predvsem večjim podjetjem, saj segment samostojnih podjetnikov s svojimi omejenimi sredstvi in zaradi obsega takih projektov lahko le redko doseže prag, ko se mu takšna davčna olajšava prizna. Davčna zakonodaja terja prevelike administrativne napore, uvaja prezahtevne postopke in na osnovi omejevalnih določb o normiranih stroških posredno sili podjetnike v izbiro organizacijske oblike družbe z omejeno odgovornostjo, ki nudi podjetniku več ugodnosti. Prav tako ni rešen problem družinskega podjetja kot posebne in osnovne kategorije gospodarstva, ki je še vedno zanemarjena in katere obveznosti in pravice so velikokrat pomanjkljivo definirane.

K Predlogu zakona o davčnem postopku je sprejel konkretne pripombe mdr. v zvezi z določilom, ki ureja pobiranje davka, ki naj se smiselno uporablja tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam. Predlaga tudi skrajšanje roka za izdajo zavezujoče informacije s šestih na dva meseca; nižjo davčno osnovo lahko zavezanec dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, saj naj za izkazovanje odhodkov veljajo splošna pravila o posedovanju verodostojnih knjigovodskih listin; predlaga določilo, da je zavezanec upravičen do zamudnih obresti od preveč odmerjenega ali neupravičeno odmerjenega davka, ki po vsebini pomenijo le ohranjanje realne vrednosti obveznosti. Z določitvijo takšnih obresti, ki vključujejo tudi kaznovalno komponento, bi se tudi preprečevalo sprejemanje morebitnih spornih odločitev v davčnih postopkih s strani davčnega organa; znesek oprostitve mesečnega akontiranja naj se poveča na 50€ oziroma na 200€ na mesec pobrane najemnine, če se oddaja del stavbe, ki je v solastništvu, v velikosti okrog 18 m2.

S konkretnimi pripombami je podprl tudi Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Predlaga vsebinske spremembe predloga zakona in sicer razširitev izvzemanja kapitalskih dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev na 100 %. Analogno se kapitalske izgube ne priznavajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca; predlog kot pogoj za izvzemanje kapitalskih dobičkov določa 8% udeležbo v drugi gospodarski družbi. V tem primeru zavezanec, ki kljub velikemu absolutnemu znesku naložbe ne dosega 8% praga, ni upravičen do izvzemanja kapitalskega dobička. Pogoj se spremeni tako, da določa ali 8% udeležbo ali udeležbo v višini vsaj 2 milijonov EUR; predlog določa davčno ugodna okolja kot države (razen držav EU) v katerih znaša splošni davek na dobiček podjetij manj kot 12,5 % in v primeru transakcij, ki so vezana na podjetja v državah z ugodnim davčnim okoljem, ne dopušča koriščenja določenih ugodnosti, med drugim tudi izvzemanja kapitalskih dobičkov. Primer takšne države je Srbija, v kateri znaša davek na dobiček podjetij 10 %. Zaradi specifike in regionalne usmeritve slovenskega gospodarstva je smiselno, da se ta prag zniža iz 12,5 % na 10 %.

Predlogu zakona določa, da zavezanec lahko oblikuje popravke terjatev (znižuje davčno osnovo) največ za 1 % ustvarjenih prihodkov. Ta rešitev je v precejšnjem neskladju z dejanskim stanjem, ki izkazuje visoko stopnjo finančne nediscipline, dolgotrajne sodne postopke vtoževanja terjatev, številne prisilne poravnave in stečaje. Zato bi moralo biti davčnim zavezancem omogočeno, da lahko znižajo davčno osnovo v določenem odstotku dejansko neplačanih terjatev, ki se določi glede na pretekle izkušnje in pričakovanja v prihodnosti. Predlagana ureditev naj vključuje samo tiste terjatve, ki so starejše od šestih mesecev. Predmet oblikovanja popravkov ne morejo biti terjatve, ki so posledica običajnih zamikov plačil.

Državni svet predlaga, da se kot odhodek davčnemu zavezancu prizna plačani prispevek članarin zbornicam, saj so zbornice ustanovljene na podlagi zakona kot izraz interesa države za združevanje gospodarskih subjektov. Namen združevanja pa je zastopanje interesa članov zbornice in povečevanje učinkovitosti delovanja članov. Že obstoječa davčna zakonodaja je preko instituta t.i. tanke kapitalizacije omejevala pojav "davčnega ščita" zaradi dolžniškega financiranja, kar vsebujejo vse evropske davčne zakonodaje, kot enega izmed možnih. Kljub temu se predlaga korekcija oz. črtanje določbe za tista posojila bank, za katerega jamči družbenik oz. delničar. Pri malih in srednjih podjetjih se pogosto dogaja, da se dodatni, vendar nujni kapital lahko pridobi le tako, da družbenik nastopi kot garant.

Državni svet tudi meni, da predlagani pristop upoštevanja amortizacije pri ugotavljanju davčne osnove ni razvojno naravnan, ne spodbuja investicij in ima negativne učinke na posodabljanje opreme in objektov. Po grobi oceni bi imela navedena sprememba amortizacijskih stopenj glede na sedaj veljavni zakon za posledico povečanje efektivne davčne stopnje za 2 odstotni točki. Predlog uvaja institute, ki pomenijo večjo davčno obremenitev. Zato državni svet predlaga, da se amortizacijske stopnje za gradbene objekte kot tudi za opremo, vozila in mehanizacijo za davčne namene ne znižujejo glede na sedaj veljavne.

Državni svet še predlaga, da se lahko davčnemu zavezancu priznajo stroški amortizacije v višini, obračunani po metodi pospešene amortizacije in po stopnjah pospešene amortizacije, ki jih je davčni zavezanec sam določil. Stroški amortizacije po izbrani metodi pospešene amortizacije se priznajo pod pogojem, da davčni zavezanec metode in stopenj v življenjski dobi posamične opreme ne spreminja. Predlaga tudi, da zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena sredstva, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podpornem okolju za podjetništvo, pri čemer je opozoril, da uporabljene statistične primerjave s tujino in njihovimi izkušnjami niso primerljive s stanjem na slovenskem trgu. Na našem trgu prevladujejo mikro podjetja (okrog 90% jih je), ki se srečujejo z ovirami kot so draga nova tehnologija, še vedno otežen dostop do evropskega trga in otežen dostop do slovenskega finančnega trga. Do sedaj so pri nas na področju zagotavljanja kapitalskih naložb in finančnih pomoči dobro delovali skladi na ravni občin, ki so uspešno pomagali posameznim mikro in malim podjetjem, ker so dobro poznali njihove potrebe in bili z njimi v neposrednem stiku. Svetniki so opozorili tudi na problem administrativnega delovanja skladov, na nejasne javne razpise ter s tem v zvezi na zapletene in dolgotrajne postopke. Ministrstvu za gospodarstvo predlaga, da naj bi se novi predlog zakona ne nanašal zgolj na vprašanja financiranja podjetništva, ampak bi zajel celoten spekter podpornega okolja za podjetnike, pri njegovi pripravi pa naj ministrstvo pridobi mnenja in stališča zainteresiranih subjektov v državi.

Državni svet je podprl tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu, kjer med drugim zlasti opozarja na način pridobivanja podatkov v postopkih; na predlagano sprememba glede pristojnosti za določitev višine najnižje zavarovalne vsote, za katero je notar dolžan skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih in meni, da bi bila ureditev, ki spreminja polno soodločanje Notarske zbornice (soglasje) v zgolj nezavezujoče pripombe ministrovemu predlogu, lahko v nasprotju z načelom pravne države; opozarja tudi na nedorečenost glede pogojev za zasedbo delovnega mesta notarja, ki se zaradi novih bolonjskih programov spreminjajo.

Državni svet podpira namene Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, ki zasleduje cilje zmanjšanja sodnih zaostankov. Ne podpira pa "reaktivacijo" že upokojenih sodnikov, saj je treba dati možnost številnim mladim pravnikom, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v sodnike.

Vir: ds-rs